Ceruzit
| Ceruzit | |
|---|---|
 Ceruzit | |
| Splošno | |
| Kategorija | V. razred - Nitrati, karbonati in borati |
| Kemijska formula | Svinčev karbonat, PbCO3 |
| Strunzova klasifikacija | 05.AB.15 |
| Klasifikacija DANA | 14.01.03.04 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska bipiramida (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina Pmcn |
| Osnovna celica | a = 5,195 Å, b = 8,436 Å, c = 6,152 Å, Z = 4; V = 269,61 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 267,21 g/mol |
| Barva | Brezbarvna, bela, siva. modra ali zelena |
| Kristalni habit | Prizmatični ali piramidasti kristali, masivni skupki |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Dvojčičenje | Enostavni ali ciklični kontaktni dvojčki |
| Razkolnost | Dobra na [110] in [021] |
| Lom | Školjkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 3 – 3,5 |
| Sijaj | Diamanten, steklast, smolast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 6,53 – 6,57 |
| Gostota | 6,58 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,803, nβ = 2,074, nγ = 2,076 |
| Dvolomnost | δ = 0,273 |
| Kot 2V | Izračunan: 8, izmerjen: 8 - 14º |
| Disperzija | Relativno močna |
| Ultravijolična fluorescenca | Kratkovalovna UV: oranžna, rumeno bela, dolgovalovna UV: rumenkasta |
| Diagnostične značilnosti | Značilno dvojčičenje, diamanten sijaj in visoka spcifična teža |
| Topnost | Netopen v vodi, topen v razredčenih kislinah |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Akruzit, bela svinčeva ruda, beli in črni svinčevec, svinčev kalavec |
Ceruzit ali bela svinčeva ruda je kristalni svinčev karbonat (PbCO3), ki je pomembna svinčeva ruda.
Izvor imena[uredi | uredi kodo]
Ime ceruzit izvira iz latinske besede cerussa - beli svinec. Cerussa nativa je prvi omenil švicarski naravoslovec C. Gessner leta 1565. F.S. Beudant ga je leta 1832 imenoval cruse, današnje ime pa mu je dal W. Haidinger leta 1845. Rudarji so ga imenovali svinčev kalavec in bela svinčeva ruda.
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Ceruzit kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je izomorfen z aragonitom. Podobno kot aragonit zelo pogosto dvojčiči. Sestavljeni kristali imajo psevdoheksagonalno obliko. Po trije kristali so po navadi zraščeni na dveh ploskvah prizme, tako da nastanejo šesterokrake zvezdaste skupine, v katerih se posamezni kristali sekajo pod kotom približno 60º. Kristali imajo običajno zelo lesketajoče se in gladke ploskve. Kristali tvorijo tudi stisnjene zrnate mase in včasih vlaknate tvorbe. Mineral je po navadi brezbarven ali bel, včasih tudi siv ali zelenkast. Običajno je prozoren do prosojen in ima diamanten sijaj. Ceruzit je zelo krhek in ima školjkast razkol. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 3 – 3,75, specifična teža pa 6,5.
Različek, v katerem je 7% svinčevega karbonata zamenjanih s cinkovim karbonatom (ZnCO3), je mineral iglesiazit, ki je dobil ime po nahajališču Iglesias na Sardiniji.
Mineral je lahko prepoznaven po značilnem dvojčičenju, diamantnem sijaju in visoki spcifični teži. Tali se pri 315 °C in pri tem razpada.
Svinčev karbonat je praktično netopen v vodi (topnostni produkt Ksp ≈ 1,5·10−13 pri 25 °C). Mineral se burno topi v razredčeni dušikovi kislini.
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Lepi in veliki kristali ceruzita se najdejo v Tsumebu (Namibija), Dona Ani v Novi Mehiki, Arizoni in Leadvillu v Koloradu (ZDA). Druga nahajališča ceruzita so v Broken Hillu (Avstralija), Harzu (Nemčija), na Sardiniji (Italija), v Přibramu (Češka), Rusiji, Kazahstanu, Rodeziji, Tuniziji in Maroku.
V Sloveniji so do 5 cm veliki kristali v rudniku Mežica, še lepši pa v rudniku Litija. Kristali iz Litije so pretežno beli ali sivi in veliki do 10 cm.[4]
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Beli svinec je bil eden od ključnih svinčevih pigmentov, ki so se uporabljali v slikarstvu. Beli svinec in svinčev acetat sta se v preteklosti uporabljala tudi v kozmetiki, njuna raba pa se je v razvitem svetu zaradi toksičnosti opustila.[5]
Svinčev karbonat je pomembna svinčeva ruda.
Toksičnost[uredi | uredi kodo]
Zaužitje lusk svinčevih premazov je najpogostejši vzrok za zastrupitev s svincem pri otrocih.[6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Mindat, Cerussite http://www.mindat.org/min-934.html
- ↑ Cerussite Mineral Data http://webmineral.com/data/Cerussite.shtml
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ R. Vidrih, Svet mineralov. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 64.
- ↑ Gunn, Fenja. (1973). The Artificial Face: A History of Cosmetics. Leisure Activities of an 18th Century Lady in Reading Our Lips: The History of Lipstick Regulation in Western Seats of Power Arhivirano 2006-09-05 na Wayback Machine.
- ↑ Lightening the Lead Load in Children as cited in Lead Poisoning in Children Arhivirano 2006-09-25 na Wayback Machine. in California Poison Control System: Lead Poisoning Arhivirano 2007-01-14 na Wayback Machine.