Svinčev(II) sulfat

Svinčev(II) sulfat
Imena
	IUPAC ime svinčev(II) sulfat
	Druga imena svinčev sulfat, anglezit
Identifikatorji
Številka CAS	7446-14-2;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ChemSpider	19956579;
ECHA InfoCard	100.028.362
PubChem CID	24008;
UNII	C516H654O8;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID50883502 ;
	InChI InChI=1S/H2O4S.Pb.4H/c1-5(2,3)4;;;;;/h(H2,1,2,3,4);;;;;/q;+2;;;;/p-2 Key: PIJPYDMVFNTHIP-UHFFFAOYSA-L; InChI=1S/H2O4S.Pb.4H/c1-5(2,3)4;;;;;/h(H2,1,2,3,4);;;;;/q;+2;;;;/p-2 Key: PIJPYDMVFNTHIP-QKXYEYSFAV; Key: PIJPYDMVFNTHIP-UHFFFAOYSA-L;
	SMILES [O-]S(=O)(=O)[O-].[PbH4+2];
Lastnosti
Kemijska formula	PbSO4
Molska masa	303m26 g/mol
Videz	bela trdna snov
Gostota	6,29 g/cm3
Tališče	1.087 °C (1.989 °F; 1.360 K) razpada
Topnost v vodi	0,0032 g/100 mL (15 °C) ; 0,00443 g/100 mL (20 °C)
Topnostni produkt (Ksp)	2,13 x 10−8 (20 °C)
Topnost	netopen v etanolu, topen v amonijevem acetatu (>6M), topen v amonijevem tartratu (v prisotnosti amonijevega klorida in amonijevega hidroksida)
Magnetna občutljivost	−69,7·10−6 cm3/mol
Lomni količnik (nD)	1,877
Struktura
Kristalna struktura	ortorombska, barit
Termokemija
Specifična toplota, C	103 J/K·mol
Standardna molarna; entropija So298	149 J·mol−1·K−1
Std tvorbena; entalpija (ΔfH⦵298)	−920 kJ·mol−1
Nevarnosti
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
R-stavki (zastarelo)	R61, R20/22, R33, R62, R50/53
S-stavki (zastarelo)	S53, (S45), S60, (S61)
NFPA 704 (diamant ognja)	0 3 0
Plamenišče	ni vnetljiv
Zg. vrednost izpostavljenosti (TLV)	0,15 mg/m3
Sorodne snovi
Drugi anioni	svinčev(II) klorid, svinčev(II) bromid, svinčev(II) jodid, svinčev(II) fluorid
Drugi kationi	kositrov(II) sulfat, natrijev sulfat, bakrov(II) sulfat
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Svinčev(II) sulfat je bela trdna mikrokristalinična spojina s kemijsko formulo PbSO₄. V naravi se pojavlja kot mineral anglezit.

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Svinčev(II) sulfat se pridobiva z raztapljanjem svinčevega(II) oksida, hidroksida ali karbonata v topli žveplovi kislini ali obdelavo topnih svinčevih soli z žveplovo kislino. Pridobi se lahko tudi z mešanjem raztopin svinčevega(II) nitrata in natrijevega sulfata:

Pb(NO₃)₂ + Na₂SO₄ → PbSO₄↓ + 2 NaNO₃

Toksičnost[uredi | uredi kodo]

Zastrupitve s svinčevim sulfatom lahko povzroči njegovo vdihavanje, zaužitje ali stik s kožo. Kumulativna zastrupitev, ki nastane s ponavljajočo se izpostavljenostjo, lahko povzroči anemijo, poškodbe ledvic, vida in osrednjega živčnega sistema (predvsem pro otrocih). Spojina je tudi jedka in pri stiku z očmi povzroči močno draženje ali opekline. Tipična najvišja dovoljena koncentracija je 0,15 mg/m³.

Mineral[uredi | uredi kodo]

PbSO₄ se v naravi pojavlja kot mineral anglezit, ki je oksidacijski produkt primarne svinčeve sulfidne rude galenita (PbS).

Svinčevi bazični in hidrogensulfati[uredi | uredi kodo]

Znanih je več bazičnih svinčevih sulfatov: PbSO₄•PbO, PbSO₄•2PbO, PbSO₄•3PbO in PbSO₄•4PbO. Uporabljajo se za pripravo negativne paste za svinčeve akumulatorje. Soroden mineral je leadhillit (2PbCO₃•PbSO₄•Pb(OH)₂).

Svinčev sulfat se v zelo koncentrirani žveplovi kislini (>80%) pretvori v hidrogensulfat Pb(HSO₄)₂.^[4]

Kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Svinčev(II) sulfat je topen v koncentrirani HNO₃, HCl in H₂SO₄ in tvori kisle soli ali kompleksne spojine. S koncentriranimi alkalijami tvori topne tetrahidroksidoplumbatne(II) [Pb(OH)₄]²⁻ komplekse:

PbSO₄_(s) + H₂SO₄_(l) ⇌ Pb(HSO₄)₂_(aq)

PbSO₄_(s) + 4NaOH_(aq) → Na₂[Pb(OH)₄]_(aq) + Na₂SO₄_(aq)

Pri segrevanju pri temperaturah nad 1000 °C razpade:

PbSO₄_(s) → PbO_(s) + SO₃_(g)

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ "CRC Handbook of Chemistry and Physics", 83rd Edition, CRC Press, 2002.
↑ »NIST-data review 1980« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. februarja 2014. Pridobljeno 8. decembra 2020.
↑ ^3,0 ^3,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles 6th Ed. Houghton Mifflin Company. str. A22. ISBN 978-0-618-94690-7.
↑ Министерство образования и науки РФ, Реферат "Свинец и его свойства", 2007,http://revolution.allbest.ru/chemistry/00011389_0.html Arhivirano 2007-12-21 na Wayback Machine.. Arhivirano 21. decembra 2007 na Wayback Machine.

[CRC-1] "CRC Handbook of Chemistry and Physics", 83rd Edition, CRC Press, 2002.

[2] »NIST-data review 1980« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. februarja 2014. Pridobljeno 8. decembra 2020.

[b1-3] 3,0 ^3,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles 6th Ed. Houghton Mifflin Company. str. A22. ISBN 978-0-618-94690-7.

[ref4-4] Министерство образования и науки РФ, Реферат "Свинец и его свойства", 2007,http://revolution.allbest.ru/chemistry/00011389_0.html Arhivirano 2007-12-21 na Wayback Machine.. Arhivirano 21. decembra 2007 na Wayback Machine.

[1]

[2]

[3]

[4]