Stane Dolanc

Stane Dolanc

Stane Dolanc, slovenski politik, * 16. november 1925, Hrastnik, † 13. december 1999, Ljubljana.

Svojo mladost je preživel v Hrastniku, rudarskem mestu v Zasavju. Izhajal je iz revne rudarske družine. Kot odličnjaka so ga zastonj poučevali učitelji in kmalu je končal gimnazijo.

V svojih najboljših časih je bil drugi človek Socialistične federativne republike Jugoslavije, takoj za Titom. Do svoje smrti je ostal v tesnih prijateljskih stikih z mnogimi slovenskimi politiki, med drugimi tudi z bivšim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, ki se ga nikoli ni odrekel navkjub kritikam iz bivše opozicije (Janez Janša, Jože Pučnik, in ostali SDSovci).

Stane Dolanc se je umaknil iz jugoslovanskega političnega življenja 13. maja 1989, na Dan Varnosti. Domači in tuji novinarji so se strinjali, da je iz federalnega gnezda odšel eden od zadnjih »čuvajev skrivnosti« . Dolanc je, v času umika v pokoj, bil član Predsedstva SFRJ, predsednik Komisije za revizijo zvezne ustave in siva eminenca UDB-e. Pred tem je opravljal tudi druge, tudi pomembne funkcije; imel je pomembno mesto med svojim »kamaradam«, kopal se je v Titovih simpatijah, ampak tudi v svojih nadvse pomembnimi sposobnostmi.

Na vse položaje je prišel kot nečak Lidije Šentjurc in kot ognjeni zagovornik "demokratičnega centralizma". Po Titovi smrti postane najpomembnejši človek jugoslovanske politike. Njegova prednost je bila, da ni nikoli govoril o svoji nacionalni pripadnosti, zato so mu rekli tudi »denacionalizovani Slovenac«...

Dolanc je v mnogih pogovorih sam omenjal, kako se je meteorsko povzpel v politiki, med drugo svetovno vojno je hodil v nemško gimnazijo (govorilo se je tudi o »Hitlerjugendu«) vse do leta 1944, ko odide v partizane. Po vojni je vpisal pravo v Ljubljani, potem študira politične in sociološke vede v Rimu, Parizu, Uppsali in Moskvi.

Akademsko kariero potisne nazaj politika in že v letu 1965 postane član CK Komunistične partije Slovenije. štiri leta kasneje kot bližnji sodelavec Edvarda Kardelja prispe v Izvršni biro Predsedništva CK SKJ. Tito ga je odlikoval z medaljo z Redom junaka socialističnega dela.

V pokoju, ki ga je užival na Gorenjskem, je postal poznavalec gob in novinarji so mu rekli »Veliki gobar«. Zadnja leta je živel v čebelnjaku v Gozd Martuljku blizu Kranjske gore. Umrl je po hudi bolezni ( rak - bil je verižni kadilec ) v Ljubljani. Pokopan je v Gozdu Martuljku.

Navedki Staneta Dolanca

• Mora biti jasno, da smo v tej deželi na oblasti mi, komunisti. Če ne bi bili mi, bi bil kdo drug, toda temu ni tako in tudi nikoli ne bo.

• Morda sem velik gobar, nisem pa velik gobec... (na zaslišanju pred preiskovalno komisijo)