Milka Planinc
| Milka Planinc | |
|
7. Predsednica vlade Socialistična federativna republika Jugoslavija
predsednik Zveznega izvršnega sveta |
|
| Mandat: 16. maj 1982 – 15. maj 1986 |
|
| Predhodnik: | Veselin Đuranović |
|---|---|
| Naslednik: | Branko Mikulić |
|
4. Predsednica Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške
|
|
| Mandat: december 1971 – maj 1982 |
|
| Predhodnik: | Savka Dabčević-Kučar |
| Naslednik: | Jure Bilić |
|
|
|
| Rojstvo: | 21. november 1924 Drniš, Hrvaška |
| Smrt: | 7. oktober 2010 Zagreb, Hrvaška |
| Politična stranka: | Zveza komunistov Jugoslavije |
Milka Planinc, hrvaška političarka, * 21. november 1924, Drniš, † 7. oktober 2010, Zagreb[1].
Rojena je bila v družini Nikole Malade in Stane rojene Kašić. Že leta 1930 se je družina iz Drniša preselila v Split, kjer se je šolala do izbruha druge svetovne vojne[2]. Leta 1941 se je pridružila komunistični mladini Jugoslavije[2], leta 1943 pa se je pridružila NOB in postala velika privrženka Josipa Broza Tita[3]. Leta 1944 je vstopila v Komunistično partijo[4]. Kmalu je postala politična komisarka 11. dalmatinske udarne brigade, kjer je prevzela nalogo politične vzgoje pripadnikov te enote[3]. Konec vojne je dočakala s činom poročnice.
Povojna politična kariera [uredi]
Kmalu po vojni se je preselila v Zagreb, kjer se je poročila in se zaposlila v Elektri. Leta 1949 se je podala v politične vode in postala članica Agitpropa za Trešnjevko. Leta 1957 je postala tajnica Narodne skupščine Trešnjevka, nato pa je bila med leti 1961 in 1963 mestna sekretarka za kulturo mesta Zagreb. Med leti 1963 in 1965 je opravljala naloge republiškega sekretarja za prosveto, nato pa je bila med leti 1965 in 1971 predsednica hrvaškega sabora.
Po zlomu hrvaške pomladi je prišla leta 1971 na čelo Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške[5].
Po Titovi smrti naj bi se na čelu partije in države menjalo osem predsednikov, od katerih bi vsak prihajal iz ene od federalnih enot Jugoslavije. Tak sistem je trajal do 29. aprila 1982, ko je Milka Planinc na konferenci Zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije predstavila seznam novih ministrov. Konferenca je seznam potrdila, Milko Planinc pa je Zvezna skupščina 15. maja 1982 imenovala za predsednico Zveznega izvršnega sveta, s čimer je de facto postala prva in edina ženska predsednica vlade SFRJ ter prva premierka kakšne realsocialistične države v zgodovini[6]. Njen mandat je trajal do maja 1986, ko jo je na čelu vlade zamenjal Branko Mikulić.
Po končanem mandatu [uredi]
Od konca devetdesetih let 20. stoletja je bila Milka Planinc priklenjena na invalidski voziček in se je le redko pojavila v javnosti[7].
Reference [uredi]
- ^ Siol.net - Umrla je Milka Planinc
- ^ 2,0 2,1 Opfell, Olga S. Women Prime Ministers and Presidents. Str 112 Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, 1993.
- ^ 3,0 3,1 Opfell, Olga S. Women Prime Ministers and Presidents. Str. 113 Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, 1993
- ^ Opfell, Olga S. Women Prime Ministers and Presidents. Str. 114 Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, 1993
- ^ Opfell, Olga S. Women Prime Ministers and Presidents. Pg 117 Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, 1993
- ^ Stankovic, Slobodan. Open Society Archives. 6. maj 1982. (dostopano 15. aprila 2008) <http://www.osa.ceu.hu/files/holdings/300/8/3/text/86-1-324.shtml>
- ^ Milka Planinc:Partisan and Homeland wars are anti-fascist, Jutarnji list
| Politične funkcije | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Veselin Đuranović |
Predsednik vlade Socialitične federativne republike Jugoslavije 16. maj 1982 – 15. maj 1986 |
Naslednik: Branko Mikulić |
| Predhodnik: Savka Dabčević-Kučar |
Predsednik Centralnega komiteja komunistične partije Hrvaške december 1971 – maj 1982 |
Naslednik: Jure Bilić |
|
||||||||||||||||||||
