Andrej Guček

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andrej Guček
Portret
Andrej Guček
Osnovni podatki
Rojstno imeAndrej Guček
Rojstvo10. november 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (60 let)
Ljubljana
Slogifolk rock, blues rock, country rock
Poklicglasbenik, sociolog, kitarist, kantavtor
Glasbilakitara, vokal, klavir, orglice
Leta delovanja1981 - danes
ZaložbaZKP RTV Slovenija
Multi Records
Sinthome Records
Klopotec
Prepoznavni instrumentiIbanez Artist, Martin HD-28

Andrej Guček, slovenski kantavtor in rockovski glasbenik, * 10. november 1963, Ljubljana.[1]

Guček je pevec, multiinstrumentalist, avtor besedil in glasbe pri skupini Hiša. Je eden pomembnejših slovenskih kantavtorjev, ki so se uveljavili v devetdesetih letih dvajsetega stoletja.[2]

Življenjepis in kariera[uredi | uredi kodo]

Odraščal je v Trbovljah. S skupino Hiša je objavil trinajst plošč.[3] Za sedem studijskih albumov, izdanih za založbo ZKP RTV Slovenija, je napisal besedila in glasbo. S skupino Hiša je 9. avgusta, 1996 nastopil v ljubljanskih Križankah kot predskupina ameriške zasedbe Cowboy Junkies.[4] V letih 2005,[5] 2006 in ob tridesetletnici delovanja skupine Hiša leta 2011,[6][7] je nastopil na samostojnih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za RTV Slovenija je posnel več koncertov. Celovečerni koncert, ki ga je s skupino Hiša posnel za RTV Slovenija aprila leta 1999, je založba ZKP RTV Slovenija izdala na plošči z DVD-jem Skoraj poletje. Zadnji koncert za Radio Slovenija je s skupino Hiša odigral leta 2011 s prenosom v živo iz Studia 14.

Leta 2003 je skupaj z Juretom Torijem (iz benda Orlek) ustanovil skupino Bluesteam, s katero je leta 2005 nastopil na mednarodnem blues festivalu Postojna Blues.[8] Leta 2003 je s skupino Hiša ustanovil frakcijo Peaceful Riders, ki je preigravala ameriško 'west coast' folk glasbo. 2008 je s skupino Hiša ponovno nastopil na Postojna Blues festivalu.

Leta 2010 je stopil na samostojno glasbeno pot in pri založbi Multirecords objavil prvo samostojno ploščo z naslovom Temne zore.[9] Pri založbi Klopotec je v decembru 2016 izšla njegova druga samostojna plošča Delta,[10][11] za katero je napisal vso glasbo in besedila. Delta je postala album tedna po časopisu Delo.[12] Ploščo Delta pa je v živo predstavil tudi na nacionalnem radiu v oddaji glasbenega urednika Andreja Karolija.[13] Na plošči je sodeloval z Ladom Jakšo (saksofoni, klaviature), Simonom Jurečičem (bas), Iztokom Repovžem (bobni) in Andražem Mazijem (pedal steel kitara).

Bil je nominiran in prejel nekaj slovenskih glasbenih nagrad:[3]

  • Nominacija za najboljšo debitantsko ploščo - Hiša, Hiša - Zlata nota, 1995
  • Nagrada za najboljšega debitanta na Slovenijarock festivalu, 1996 (Hiša - pesem Kdo si?)
  • Zlati petelin 1998 za najboljšo ploščo v tujem jeziku - Hiša - Illusion Anyway[14]
  • Kompas srca - nominacija za najboljšo rock pesem - Hiša, Kompas srca - Zlati petelin, 1999
  • »Popotnik pride v Afrike puščavo« - Hiša, pesem za ploščo Neiztrohnjeno srce, ki je prejela Zlatega petelina 2001 za najboljšo kompilacijo[15]
  • Hiša - Za en dotik - nominacija za album leta 2006, anketa glasbenih novinarjev časopisa Nedeljski dnevnik[16]
  • Skoraj poletje - uvrščen med 10 najboljših albumov leta 2011 po izboru glasbenega urednika Dragana Buliča

Od leta 2019 nastopa s skupino Andrej Guček & band v kateri sodelujejo: Iztok Pepelnjak - bobni, spremljevalni vokal, Simon Jurečič - bas, Matjaž Predanič - klaviature. V tej zasedbi je 14. 12. 2019, za oddajo Janeta Webra 'Sobotni glasbeni večer', odigral koncert, ki ga je v živo prenašal 1. program Radia Slovenija.

Andrejeva glasba sodi v žanr americane,[10] ki zajema elemente folka, rocka, countrya in rhythm & bluesa.

Leta 1998 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pridobil znanstveni magisterij iz sociologije kulture.

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Solo[uredi | uredi kodo]

  1. Temne zore (Multi Records, 2010)
  2. Delta (Klopotec, 2016)
  3. Radiosession 96 (EP) (Sinthome Records, 2018)
  4. Živo (Sinthome Records, 2020

S skupino Hiša[uredi | uredi kodo]

  1. Hiša (ZKP RTV Slovenija, 1994)
  2. Neskončna pot (ZKP RTV Slovenija, 1996)
  3. Illusion Anyway - Tribute to Neil Young (ZKP RTV Slovenija, 1997)
  4. Kompas srca (ZKP RTV Slovenija, 1998)
  5. Nevarna razmerja (ZKP RTV Slovenija, 2000)
  6. Silicijevo nebo (ZKP RTV Slovenija, 2002)
  7. Trenutki 1992 - 2002 (ZKP RTV Slovenija, 2004)
  8. Za en dotik (ZKP RTV Slovenija, 2006)
  9. Čas ali svoboda (Multi Records, 2010)
  10. Skoraj poletje (ZKP RTV Slovenija, 2011)
  11. Peaceful Riders (Sinthome Records, 2013)
  12. Illusion Anyway 2 - Tribute to Neil Young (Sinthome Records, 2014)
  13. Radiolive (Sinthome Records, 2015)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Andrej Guček - Biografija«. andrejgucek.si. Pridobljeno 31. maja 2022.
  2. ↑ »Enciklopedija slovenskih kantavtorjev: prvi sistematični pregled«. RTVSLO.si. 31. januar 2016. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Skupina Hiša - Uradna stran«. www.skupina-hisa.si. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  4. ↑ Mravlak, Nick Jokic, Amadej (9. februar 2017). »R O P O T«. Škuc. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  5. ↑ »Kako trdne temelje ima Hiša?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  6. ↑ »Danes naokoli: ponedeljek, 05.12.2011«. Dnevnik. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  7. ↑ »Hiša z zvestim občinstvom, ki glasbeno iskro ohranja živo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  8. ↑ »Dvodnevni festival Postojna blues bo združil šest zasedb«. Dnevnik. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  9. ↑ »Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz«. old.radiostudent.si. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 »V razvejani delti pesmi z dostojanstvom | SIGIC«. www.sigic.si. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  11. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Andrej Guček - Delta«. RTV 4D. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  12. ↑ Matoz, Zdenko (25. marec 2017). "Album tedna: Andrej Guček, Delta". Delo. Pridobljeno dne 27. marec 2017.
  13. ↑ Kontakti; Val202@rtvslo.si. »Andrej Guček v živo pri Andreju«. Val 202. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  14. ↑ Zlati petelin (nagrada)#Zlati petelini 1998
  15. ↑ Breznikar, Eva; Trošt, Špela (2001). "Petelin oskubljen, a živ!". Stop. Vol. 34 no. 25. str. 28–29.
  16. ↑ »Najgodba 2006«. Dnevnik. Pridobljeno 16. decembra 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Andrej Guček.
Stub icon

Ta članek o glasbeniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Andrej_Guček&oldid=5913851«