Dol pri Hrastniku

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dol pri Hrastniku
Dol pri Hrastniku se nahaja v državi Slovenija
Dol pri Hrastniku
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°8′32.84″N 15°7′1.25″E / 46.1424556°N 15.1170139°E / 46.1424556; 15.1170139Koordinati: 46°8′32.84″N 15°7′1.25″E / 46.1424556°N 15.1170139°E / 46.1424556; 15.1170139
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Zasavska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Hrastnik
Nadmorska višina 331,3 m
Prebivalstvo
 • Skupno 1.493
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1431 Dol pri Hrastniku
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dol pri Hrastniku je naselje v Sloveniji, ki spada pod občino Hrastnik. Leži v dolini Brnice, okoli 2 km od Hrastnika ob cesti Hrastnik - Rimske Toplice.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dol je nastal na mestu kjer Bela ali Dolski potok zapušča dolinski kot. Urbar v 13. stoletju imenuje naselje Tal in navaja 4 kmetije in župana. Ko so v 18. stoletju združevali manjša naselja v večje krajevne enote in popisne občine, je nastal popisna občina Dol, ketere ljudsko ime je prevladalo nad cerkvenim (Sv. Jakob). Hiše so bile strnjene okrog cerkve. Vas se je razširila ko so se kmetije začele drobiti. Ob koncu fevdalne dobe je Dol štel devet kmetiji in tri majhne kmetijice.

Ugodna lega in bližina Hrastnika sta povzročili da se je pričel kraj širiti že pred prvo svetovno vojno. Nekdaj kmečko naselje se je v novejši dobi predvsem pa po drugi svetovni vojni močno spremenilo. Razširilo se je prek vse doline najbolj pa v vzhodni smeri. Dol se je tako združil z Brnico in Črdencem. K temu je veliko prispevalo priseljevanje delavcev v Hrastnik. Zaradi omejenega prostora v Hrastniku zanje ni bilo mogoče zgraditi dovolj stanovanj tako da so se naseljevali tudi na Dol. Na Dolu so rastle predvsem družinske hiše. Leta 1952 so ob cesti pri stavbi kmetijske zadruge odkrili spomenik žrtvam NOB, katerega so leta 1976 delno obnovili in povečali in prestavili bliže k cerkvi. Leta 1956 je bila cesta skozi Dol temeljito popravljena, izboljšana je bil cesta razsvetjava, urejeni so bili hidranti za primer požara, leta 1964 pa je Dol dobil asfaltirano cesto skozi naselje. Šele v šestdesetih letih so zrastli stolpiči v bližini osnovne šole. Leta 1965 so zgradili prvi stanovanjski blok - stolpič. V osemdesetih letih pa so bili zgrajeni bloki okrog cerkve.

Vse to je dalo Dolu bolj urbani videz. Tudi v dolskem dolinskem kotu, stari dolski gmajni, tam kjer so bili prej gozd in pašniki, je nastala v novejši dobi večja naselbina večinom manjših hišic, imenovana Novi Dol vendar se je poimenovanje "gmajna" ohranilo do danes. Tukaj je v šestdesetih letih takratno podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje odprl nov premogovniški obrat Novi Dol. Leta 1977 so rudnik začeli zapirati rudniške stavbe pa so izpraznili. Danes v njihovih prostorih delujejo lokalna podjetja. V sedemdestih letih so zaradi večanja števila prebivalcev odprli tovarno Jutranjka v kateri se je zaposlila predvsem ženska delovna sila. Danes je v njenih prostorih restavracija. Širitev naselja in njegova urbanizacija sta privedli do tega da so leta 1983 uvedli ulični sistem. Leta 1999 so na Dolu odprli novo šprotno dvorano pri osnovni šoli, ki so jo poimenovali Dolanka.

V kraju je tudi osrednje pokopališče Občine Hrastnik. Prvotno je bilo pokopališče okrog stare cerkve vendar so ga leta 1831 opustili in ga prestavili na današnjo lokacijo. Pokopališče so kmalu začeli uporabljati prebivalci celega Hrastnika. Po drugi svetovni vojni, ko je število prbivalcev hitro naraščalo je postalo premajhno in so začeli razmišljati o novih lokacijah vendar nobena ideja ni bila sprejeta tako da so morali pokopališče že večkrat povečati.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slovenija total, Zasavje A-Ž, Pomurska založba: Murska Sobota 1998
  • Hrastnik - Irena Ivančič Lebar, Občina Hrastnik: Hrastnik 2000

Glej tudi[uredi | uredi kodo]