Semič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Semič
Semič is located in Slovenija
Semič
Semič
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°39′16.56″N 15°10′42.01″E / 45.6546°N 15.1783361°E / 45.6546; 15.1783361Koordinati: 45°39′16.56″N 15°10′42.01″E / 45.6546°N 15.1783361°E / 45.6546; 15.1783361
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Bela krajina
Občina Semič
Prva omemba 1228
Nadmorska višina 318,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 1.905
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8333 Semič
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Sémič (predhodno Semenič) je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev in pod hribom po imenu Smuk.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prve omembe naselja segajo v 13. stoletje, ko je na območju Bele krajine gospodaril Henrik Adeški. Semič je dobil ime po gradu Semenič, ki je stal pod vrhom bližnje vzpetine. Leta 1338 je bila v Semiču ustanovljena prafara. V času turških vpadov so okoli cerkve sv. Štefana (zgrajene v 12. stoletju) zgradili tabor; kljub temu so leta 1547 zavzeli in upostošili vas. Kočevski Nemci so tu živeli dobrih 600 let.

Južno od Semiča je geološka zanimivost, izvir reke Krupe.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Cerkev sv. Štefana, ki je omenjena že leta 1228. Sezidana je v slogu baročnega klasicizma. Njeno notranjost krasijo Metzingerjevi sliki Zadnja večerja in sv. Štefan, Potočnikov križev pot in dragocen benečanski lestenec. Glavni oltar je leta 1874 postavil metliški podobar Jernej Jereb.
  • Semiški muzej stoji nasproti cerkve. V njem je predstavljena zgodovina kraja, vinogradniška zbirka, galerijski prostor in poročna soba. Do leta 1936 je bilo to poslopje šola.
  • Prenovljena je stavba ob obzidju pri cerkvi, t.i. Taborska hiša, v kateri so občasno razstave slik.
  • Na travniku na robu vasi Vrtača raste lipa z izjemno krošnjo, Jureča lipa. Drevo meri v prsni višini 520 cm. Deblo se na višini 15 m razveji v glavne vrhove, ki pa se takoj naprej razvejijo v okoli dvajset navpično rastočih stranskih vej.

Prireditve[uredi | uredi kodo]

V Semiču vsako leto poteka tradicionalna turistična prireditev Semiška ohcet, na kateri se sklene resnična poroka po starih belokranjskih navadah. V sklopu prireditve ceremonijo dopolnijo s prikazom kmečkih običajev, obrti in folklore.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Lahinja), Ljubljana, 1991

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]