Semič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Semič | |
|---|---|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 318.5 m |
| Število prebivalcev: | 1905 |
| Prva omemba: | 1228 |
| Poštna št./pošta: | 8333 Semič |
| Občina: | Semič |
| Pokrajina: | Bela krajina |
| Statistična regija: | Jugovzhodna Slovenija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Sémič (predhodno Semenič) je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Prve omembe naselja segajo v 13. stoletje, ko je na območju Bele krajine gospodaril Henrik Adeški. Semič je dobil ime po gradu Semenič, ki je stal pod vrhom bližnje vzpetine. Leta 1338 je bila v Semiču ustanovljena prafara. V času turških vpadov so okoli cerkve sv. Štefana (zgrajene v 12. stoletju) zgradili tabor; kljub temu so leta 1547 zavzeli in upostošili vas.
Južno od Semiča je geološka zanimivost, izvir reke Krupe.
[uredi] Zanimivosti
- Cerkev sv. Štefana, ki je omenjena že leta 1228. Sezidana je v slogu baročnega klasicizma. Njeno notranjost krasijo Metzingerjevi sliki Zadnja večerja in sv. Štefan, Potočnikov križev pot in dragocen benečanski lestenec. Glavni oltar je leta 1874 postavil metliški podobar Jernej Jereb.
- Semiški muzej stoji nasproti cerkve. V katerem je predstavljena zgodovina kraja, vinogradniška zbirka, galerijski prostor in poročna soba. V stavbi, zgrajeni leta 1936, je bila prva semiška šola.
- Prenovljena je stavba ob obzidju pri cerkvi, t.i. Taborska hiša, v kateri so občasno razstave slik.
- Na travniku na robu vasi Vrtača raste lipa z izjemno krošnjo, Jureča lipa. Drevo meri v prsni višini 520 cm. Deblo se na višini 15 m razveji v glavne vrhove, ki pa se takoj naprej razvejijo v okoli dvajset navpično rastočih stranskih vej.
[uredi] Prireditve
V Semiču vsako leto poteka tradicionalna turistična prireditev Semiška ohcet, na kateri se sklene resnična poroka po starih belokranjskih navadah. V sklopu prireditve ceremonijo dopolnijo s prikazom kmečkih običajev, obrti in folklore.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Lahinja), Ljubljana, 1991
