Semič
| Semič | |
|---|---|
|
|
|
| Koordinati: 45°39′16.56″N 15°10′42.01″E / 45.6546°N 15.1783361°EKoordinati: 45°39′16.56″N 15°10′42.01″E / 45.6546°N 15.1783361°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Pokrajina | Bela krajina |
| Občina | Semič |
| Prva omemba | 1228 |
| Nadmorska višina | 318,5 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 1.905 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 8333 Semič |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Sémič (predhodno Semenič) je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev.
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Prve omembe naselja segajo v 13. stoletje, ko je na območju Bele krajine gospodaril Henrik Adeški. Semič je dobil ime po gradu Semenič, ki je stal pod vrhom bližnje vzpetine. Leta 1338 je bila v Semiču ustanovljena prafara. V času turških vpadov so okoli cerkve sv. Štefana (zgrajene v 12. stoletju) zgradili tabor; kljub temu so leta 1547 zavzeli in upostošili vas.
Južno od Semiča je geološka zanimivost, izvir reke Krupe.
Zanimivosti [uredi]
- Cerkev sv. Štefana, ki je omenjena že leta 1228. Sezidana je v slogu baročnega klasicizma. Njeno notranjost krasijo Metzingerjevi sliki Zadnja večerja in sv. Štefan, Potočnikov križev pot in dragocen benečanski lestenec. Glavni oltar je leta 1874 postavil metliški podobar Jernej Jereb.
- Semiški muzej stoji nasproti cerkve. V njem je predstavljena zgodovina kraja, vinogradniška zbirka, galerijski prostor in poročna soba. Do leta 1936 je bilo to poslopje šola.
- Prenovljena je stavba ob obzidju pri cerkvi, t.i. Taborska hiša, v kateri so občasno razstave slik.
- Na travniku na robu vasi Vrtača raste lipa z izjemno krošnjo, Jureča lipa. Drevo meri v prsni višini 520 cm. Deblo se na višini 15 m razveji v glavne vrhove, ki pa se takoj naprej razvejijo v okoli dvajset navpično rastočih stranskih vej.
Prireditve [uredi]
V Semiču vsako leto poteka tradicionalna turistična prireditev Semiška ohcet, na kateri se sklene resnična poroka po starih belokranjskih navadah. V sklopu prireditve ceremonijo dopolnijo s prikazom kmečkih običajev, obrti in folklore.
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Lahinja), Ljubljana, 1991