Krupa, Semič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za istoimensko reko glejte Krupa (reka).
Krupa, Semič
Krupa, Semič is located in Slovenija
Krupa, Semič
Krupa, Semič
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°38′8.6″N 15°13′10.02″E / 45.635722°N 15.21945°E / 45.635722; 15.21945Koordinati: 45°38′8.6″N 15°13′10.02″E / 45.635722°N 15.21945°E / 45.635722; 15.21945
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Bela krajina
Občina Semič
Prva omemba 1312
Nadmorska višina 162,6 m
Prebivalstvo
 • Skupno 47
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8333 Semič
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Krúpa je naselje v Občini Semič. Tu se nahaja po vodnatosti največji izvir reke Krupe, ki priteče izpod 30 m visoke stene. Nedaleč stran so ostanki mogočnega gradu Krupa.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Grad Krupa je imel štiriogelne stolpe in nadstropno arkadno dvorišče. V 19. stoletju je bil središče uprave za vso Belo krajino.[1] Partizani so grad leta 1942 požgali.

Ruševine gradu Krupa (nemško: Schloss Krupp) se še najde proti vasi Stranska vas. Prvi lastniki gradu naj bi bila hrvaški plemiška rodbina Babonić. Grad je bil prvič omenjen leta 1352 ("von der Crup"). Babonićevi so bili sorodniki grofov Ursini-Blagaj. Grad je bil leta 1427 omenjen kot "castrum Cruppa". Kasnejši lastniki so bili[2]:

od leta do leta lastnik komentar Dodatne informacije
sredi 14. stoletja Ortenbužani
Celjski grofje
konec 15. stoletja Andrej Hohenwartski kapitan Celja
1483 1704 grofi Purgstal/Grafen Burgstall Moritz von Burgstall poročen z Marjeto Hohenwart
Johann Michael Androk tudi Androch
1710 grof Franc Adam Lamberg zakup
1723 grof Karl Henrik Wazenberg
1723 grof Franc Bernard Lamberg kupil
ca. 1735 Peter Paul von Bonazzi kupil
1772 grofica/baronica Franziska Apfaltrer-Bonazzi podedovala
1904 družina Apfaltrer
1904 Danijel Makar in Julij Macele (Mazelle) -
1914 Zemljiška Banka Praga
1918 Josip Zurc trgovec iz Semiča

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ M. Bezek-Jakše, "Kaj početi s 35 metri gradiva?", Dolenjksi list, str. 9, 14.4.2011
  2. ^ Ivan Jakič, "Slovenski gradovi (deutsch: Die slowenischen Schlösser und Burgen)", S. 176 f., Državna Založba Slovenije, 1997

Glej tudi[uredi | uredi kodo]