Preseljevanje ljudstev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi. To je bilo obdobje stalnih vojaških spopadov med različnimi ljudstvi in plemeni. Prišlo je tudi do zatona civilizacij in izgube znanja, zato to obdobje imenujemo tudi temni vek.

Trajalo je več kot 300 let. Vzroki so bili večanje populacije ljudstev izven meja Rimskega cesarstva, predvsem Germanov in Slovanov, pomanjkanje obdelovalne zemlje zaradi primitivnih načinov obdelovanja in predvsem vojaška nevarnost - Huni. Ti so pod vodstvom Atile, imenovanega Božji bič, proti zahodu in jugu, torej na meje Rimskega cesarstva, potisnili ostala ljudstva. Nato so Huni, Germani in Slovani začeli vdirati na ozemlje že tako oslabljenega Rimskega cesarstva in zahodni del dokončno uničili. Vzhodni del, Bizantinsko cesarstvo pa se je upiralo tujim osvajalcem še naslednjih 1000 let.

GERMANSKA plemena, ki so se selila iz germanije, na področje rimskega cesarstva, območje ob črnemu morju, proti Renu, Visli so se imenovala : Langobardi, Burgundi, Franki, Goti, Sasi, Vandali, Alemani, vodili so jih plemenski poglavarji, ki so se med seboj neprestano spopadali. Germani so bili prvotno na stopnji rodovno plemenske ureditve, kasneje pa ko so si plemenski poglavarji prisvajali čezdalje več bojnega plena ter zemlje, je rodovno plemenska ureditev razpadla in uveljavila se je vojaška demokracija. Postopoma so nastala kraljestva, ki so jih vodili kralji ali s tujko imenovani Reges, te kralje voli skupščina vseh moških. Imeli so comitatuse ali spremljevalce (vsi moški starejši od 15 let so bili vojaki). Osnovna oprema germanskega vojaka je bila dvorezni meč ter bojna sekira. Germani so z vojnimi ujetniki ravnali dokaj kruto, nekatere so pobili, včasih žrtvovali ali pa jih zasužnjili.

Germanski bogovi: Germani so bili politeisti ( verovanje v več bogov), nekaj Germanskih bogov : zaščitnica družine boginja FREYA. ODIN, bog modrosti, vrhovno božanstvo. THOR, bog vojne .

Germani so imeli razvito tudi pisavo imenovano rune, to pisavo se vklesavali na grobnice, les, različne izdelke. Germansko gospodarstvo : Germanski rokodelci so bili zelo vešči v izdelovanju prelepih izdelkov iz zlata. Imeli so razvito tudi usnjarstvo, metalurgijo ( kovaštvo) ter živinorejo. Trgujejo z Rimljani po Jantarni poti.

SLOVANSKA ljudstva : pradomovina Slovanov je bila za Karpati. Prvotno so imeli tudi Slovani enako kot Germani rodovno plemensko ureditev. Živeli so v bivališčih imenovanih zemljanke ( bivališča pogosto zelo umazana, narejena iz gline, blata, slame in pa lesa. Živeli so v velikih družinah imenovanih zadruge, te pa so vodili župani, katere so imenovali Župe. Vera je bila poganska, njihovo vrhovno božanstvo je bil PERUN oz. SVETOVID, ŽIVA je bila boginja poljedelstva, VESNA boginja pomladi, VELES, bog živine, TRIGLAV bog kopnega, morja in neba. Verujejo tudi v vile rojenice ter sojenice, ki naj bi odločale o usodi ob rojstvu in naši nadaljnji usodi ob smrti. Slovani niso bili vojaško usmerjeno ljudstvo, morali so se boriti za zemljo vendar niso bili enakim Germanom, ki so se neprestano spopadali. Do vojnih ujetnikov so bili pravični in jim ponudili, da si odkupijo svobodo, niso jih pobijali. GOSPODARSTVO: na severu in vzhodu pradomovine za Karpati, požigalniško poljedelstvo, lov, ribolov, na novo poseljenih območjih pa trgovina in obrt, trgujejo z Rimljani. Seliti se začnejo v 6. stoletju zaradi zunanjih pritiskov Obrov oz. Avarov, Selijo se proti jugu na Balkan, nekateri v malo Azijo, ter proti zahodu in vzhodu.

V evropski zgodovini čas od 4. do 7. stoletja označujejo zgodovinarji kot čas selitve ljudstev.[navedi vir] Selili so se HUNI, OBRI(Avari), GERMANI in SLOVANI. Vzrokov za preseljevanje je bilo več. Premike Germanov so povzročili Huni,ki so leta 375 prodrli v Evropo.Germanska plemena so se pred njimi umaknila proti zahodu.Izpraznjeni prostor so postopoma naselili Slovani ,ki so se selili v treh smereh: proti jugu, vzhodu in zahodu.Na peseljevanje je vplival tudi način življenja. Slovani so za požigalniško poljedelstvo potrebovali vedno nove površine.S svojim bogastvom in urejenostjo pa je vabila tudi rimska država, ki je postala najprej območje za ropanje, kasneje pa za naselitev.