Engelbert II. Spanheimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Engelbert II.
mejni grof v Istri, koroški vojvoda
Vladanje 1106 - 1124 v Istri
1123 - 1135 na Koroškem
Smrt 1141
Predhodnik Burghard Mosburški v Istri
Henrik IV. na Koroškem
Naslednik Engelbert III. v Istri
Ulrik I. na Koroškem
Soprog(a) Uta iz Kraiburga
Otroci Engelbert III.
Ulrik I.
Henrik
Hartvik III.
Rapoto I.
Matilda
Vladarska hiša Spanheimi
Oče Engelbert I.
Mati Hedvika

Engelbert II. Spanheimski, plemič iz rodbine Spanheimov, mejni grof v Istri (1106–1124) in koroški vojvoda (1123–1135). *?, † 1141

Življenje[uredi | uredi kodo]

Engelbert II. je bil najstarejši sin Engelberta I. Spanheimskega in Hedvike, brat Bernarda Mariborskega, Henrika IV., Hartvika II. , Siegfrieda II. in Rikarde. Poročen je bil z Uto iz Kraiburga, dedinjo Passauskih grofov po očetu Ulriku,[1] [2][3] z njo pa je imel številno potomstvo: Engelberta III., Ulrika I., Henrika, Hartvika III., Rapota I. in Matildo. Umrl je leta 1141.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Siegfried I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert (Aribonski)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Rikarda
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hedvika Spanheimska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

Engelbert je Istro morda pridobil zaradi svaštva z nekdanjim istrskim mejnim grofom Poponom.[3] Svojo moč je okrepil tudi zaradi poroke z Uto Kraiburško- s poroko je pridobil mnogo posestev po Bavarskem okoli Kraiburga, zato sta se Engelbert II. in njegov sin Engelbert III. imenovala tudi mejna grofa kraiburška.[3] Poleg tega je Engelbert II. po svojih starših podedoval veliko posesti na Koroškem, a jih je daroval koroškemu benediktinskemu samostanu Šentpavel.[4] Engelbertov mlajši brat Henrik IV. (Henrik Mladi) je imel za botra Henrika III. Eppensteinskega, ki je umrl brez potomcev, zato je z njegovo smrtjo naziv vojvod pripadel mlademu Henriku, ki pa je po enem letu vlade nenadoma umrl, ker pa je bil brez potomcev, je vojvodski prestol pripadel najstarejšemu bratu Engelbertu II.[1] Ko je Engelbert postal vojvoda, se je v korist sina Engelberta III. odpovedal položaju mejnega grofa v Istri.[5] Še pred smrtjo leta 1141 pa je koroški vojvoda leta 1135 odstopil in prestol prepustil sinu Ulriku I.[1][6]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Vengust, M. (2008). Str. 23.
  2. ^ Thüringisch-Sächsischer Verein (1868). Str. 246.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Kos, M. (1915) Str. xxiv.
  4. ^ Kos, M. (1915).Str. xvi.
  5. ^ Komac, A. (2006). Str. 55.
  6. ^ glej Cawley, C. & FMG (2006-2010).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Cawley, Charles & FMG (2006-2010). Genealogija koroške veje Spanheimov
  • Kos Milko (1915). Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Četrta knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
  • Komac, Andrej (2006). Od mejne grofije od dežele : Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju. Ljubljana, ur. Miha Kosi. Ljubljana, Zgodovinski institut Milka Kosa.
  • Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.
  • (1868). Neue Mittheilungen aus dem Gebiete historisch-antiquarischer Forschungen. Volume 12, Thüringisch-Sächsischer Verein.