Henrik IV. Koroški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Henrik IV. Koroški
vojvoda Koroške
Vladanje 1123 - 1124
Smrt 13. december 1123
Predhodnik Henrik III.
Naslednik Engelbert II.
Vladarska hiša Spanheimi
Oče Engelbert I.
Mati Hedvika

Henrik IV. Koroški ali Henrik IV. Mlajši, verjetno znan tudi kot Henrik Goriški, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda (1122–1124). *?, † 13. december 1123.


Življenje[uredi | uredi kodo]

Henrik IV. Koroški je bil najmlajši sin Engelberta I. Spanheimskega in Hedvike, brat Bernarda, Engelberta II., Hartvika II., Siegfrieda II. in Rikarde. Henrik IV. je bil poročen z Gertrudo,[1] vendar je 13. decembra 1123 umrl[2][1][3] brez potomcev, zato se je vojvodski naziv prenesel na najstarejšega brata Engelberta II.[4]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Siegfried I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert (Aribonski)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Rikarda
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Henrik IV. Koroški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hedvika Spanheimska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

Henrik IV. je verjetno istoveten z osebo Henrika Goriškega, ki je leta 1102 nastopal kot priča pri neki darovnici, verjetno pa je bil prav on tudi tisti, ki je v času med 1075 in 1097 daroval dve posesti brixenski škofiji.[5] Ker se imenuje "Goriški", je bil verjetno tudi tisti, ki je kot prvi dal postaviti grad v Gorici.[5] Njegov krstni boter Henrik III. Eppensteinski je leta 1122 umrl brez potomcev in njegova dediščina se je razdelila tako, da je vojvodski prestol je pripadel Spanheimom, velike posesti na Štajerskem pa so šle v roke štajerskemu mejnemu grofu Ludviku Otokarju.[6][7] Spanheimi so tako sicer dobili koroško vojvodstvo, ne pa tudi celotne eppensteinske posesti, za katero so se morali še nekaj časa boriti.[8] Henrik je bil sicer prvi koroški vojvoda iz rodu Spanheimov,[9] njegove posesti pa so se nahajale predvsem na Koroškem.[10] Da je bil Henrik III. njegov krstni boter, je bilo ključnega pomena, saj v kot najmlajši izmed spanheimskih bratov Henrik IV. ne bi imel niti najmanjših možnosti za prevzem oblasti.[5] V času svoje kratkotrajne vladavine je bil vojvoda je bil hud nasprotnik solnograškemu nadškofu, ki ga je nadlegoval s pomočjo svojih bratov Engelberta II. in Bernarda.[3] Ko je Henrik IV že kmalu umrl, je njegovo mesto na vojvodskem prestolu zasedel najstarejši brat Engelbert II.[7][3]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 glej Cawley, C. & FMG (2006-2010).
  2. ^ Heinrich IV. von Spanheim, Herzog von Kärnten (1122-1123).
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Kos, M. (1915). Str. lxxxv.
  4. ^ Vengust, M. (2008). Str. 23.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 Štih, P. (2002). Str. 44-48.
  6. ^ Vengust, M. (2008). Str. 23.
  7. ^ 7,0 7,1 Kos, M. (1915). Str. xvi-xvii.
  8. ^ Sitar, S.(1999). Str. 80-81.
  9. ^ Kos, Milko. Spanheim.
  10. ^ Kos, Milko (1915). Str. xvi-xvii.

Viri[uredi | uredi kodo]

--. Spanheim. Iz: Slovenski biografski leksikon.

  • Sitar, Sandi (1999). Sto pričevanj o slovenski zgodovini. Ljubljana. Prešernova družba.
  • Štih, Peter (2002). Srednjeveške goriške študije. Nova Gorica, Goriški muzej.
  • Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.
  • Heinrich IV. von Spanheim, Herzog von Kärnten (1122-1123).