Engelbert III. Spanheimski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Engelbert III.
mejni grof v Istri, mejni grof v Kraiburgu, mejni grof v Toskani
Vladanje 1124 - 1173 Istri
1135 - 1137 v Toskani
Smrt 6. oktober 1173
Predhodnik Engelbert II. v Istri
Naslednik Bertold III. Andeški v Istri
Henrik Ponosni v Toskani
Soprog(a) Matilda iz Sulzbacha
Vladarska hiša Spanheimi
Oče Engelbert II.
Mati Uta izKraiburga

Engelbert III. Spanheimski ali Engelbert III. Spanheim, mejni grof Istre, mejni grof Kraiburga, mejni grof Toskane, pripadnik rodbine Spanheimov. * ?, † 6. oktober 1173.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Engelbert III. se je kot najstarejši sin rodil Engelbertu II. in Uti iz Kraichburga.[1][2] Imel je sestro Matildo in več bratov: Ulrika I. (koroškega vojvodo), Henrika, Hartvika in Rapota. Čeprav je bil istrski mejni grof, je v tej deželi preživel le malo časa.[3][4] Poročil se je z Matildo iz Sulzbacha, hčerjo Berengarja II. von Sulzbacha, ki mu je umrla leta 1165.[5][6] Sam Engelbert III. je umrl brez dedičev.[4] dne 6. oktobra 1173.[2] V Istri ga je nasledil Bertold III. Andeški, vnuk nekdanjega istrskega mejnega grofa Popona in sin Engelbertove sestrične Sofije,[4] ne pa nečak, kar kaže, da dedna oblast Spanheimov v Istri kljub njihovi dolgi vladavini verjetno še ni bila utrjena.[3]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Siegfried I.Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert Aribonski
 
 
 
 
 
 
 
Rikarda
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hedvika Spanheimska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert III. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Uta Kraiburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežki[uredi | uredi kodo]

Engelbert III. se je ves čas gibal v visokih krogih. Oče Engelbert II. Spanheimski in stric Henrik IV. sta bila ob svojem času vojvodi, stric Bernard Mariborski pa je imel veliko oblast predvsem na področju današnje južne Štajerske. Ko se je oče poročil z Uto iz Kraiburga, je pridobil mnogo posestev na Bavarskem okoli Kraiburga, zato sta se tako Engelbert II. kakor tudi Engelbert III. imenovala mejna grofa kraiburška.[7] Ko je oče Engelbert II. postal koroški vojvoda, je Engelbert III. leta 1124 namesto njega postal mejni grof v Istri in se tamkaj obdržal skoraj 50 let (1124-1173).[3][4][8] Prek svoje žene je bil Engelbert III. svak nemškega kralja Konrada III. in tudi bizantinskega cesarja Manuela Komnena, sicer pa se je ves čas vrtel v visokih krogih cesarstva in bil udeleženec vrste državnih zborov,[8][9] med drugim se je kot priča 17 septembra 1156 udeležil tudi dogodka, ko je bil za Avstrijo potrjen Privilegium minus.[2] Za kratek čas mu je v obdobju 1135-1137 uspelo postati tudi mejni grof Toskane, vendar ga je tamkaj že leta 1137 porazil neki Lucenses.[2] Le malo zatem, leta 1147, se je skoraj udeležil tudi druge križarske vojne,[9] vendar se je nato premislil.[10]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Vengust, M. (2008). Str. 23.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 glej Cawley, Charles & FMG (2006-2010).
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Komac, A. (2006). Str. 55-57.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 Kos Milko (1915). Str. xxv.
  5. ^ glej npr. v Thüringisch-Sächsischer Verein (1868). Str. 261.
  6. ^ Wegener v: Thiele.
  7. ^ Kos, M. (1915) Str. xxiv.
  8. ^ 8,0 8,1 Kosi, M. (1994). Str. 173.
  9. ^ 9,0 9,1 Kosi, M. (2001). Str. 128.
  10. ^ Kos, M. (1915) Str. lxxxvii.

Viri[uredi | uredi kodo]