Velikovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°40′0″N 14°38′0″E / 46.666667°N 14.633333°E / 46.666667; 14.633333

Velikovec
Völkermarkt
Marko Pernhart (1824-1871): Velikovec, olje na platnu
Marko Pernhart (1824-1871): Velikovec, olje na platnu
Coat of arms of Völkermarkt
Velikovec is located in Avstrija
Velikovec
Velikovec
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Velikovec
Župan Valentin Blaschitz (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 137,33 km²
Nadmorska višina 462 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 11.032 (1 januar 2011)
 - Gostota 80 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake VK
Poštna številka 9100
Območna številka 04032
Spletna stran www.stadtgemeinde-voelkermarkt.at

Velikovec (nemško Völkermarkt) je mestno naselje v [[vzhod]nem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja. Leži 462 mnm, vrh visoke terase nad levim bregom Drave v Podjuni in ima 11.733 prebivalcev (popis 2001). Velikovec je gospodarsko središče Podjune ob pomembnem cestnem prehodu čez Dravo, ki je tu zajezena in tvori Velikovško jezero (Völkermarkter See).

Južno od Velikovca se razprostira pestra panorama Karavank, na severu pa se počasi dvigujejo prvi obronki Svinške planine (Saualpen), kjer še vztrajajo najsevernejši slovenski narodnostni otoki - npr. Djekše.

V mestu stojijo stare hiše, romanska cerkev svetega Rupreta, poznogotska cerkev svete Magdalene, osnovne šole, gimnazija in drugo.

Struktura občine[uredi | uredi kodo]

Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu, olje na platnu

Mestna Občina Velikovec je sestavljena iz 26 katastrskih občin (z nemško ustreznico)[1]:

  • Črni Grad (Neudenstein)
  • Gurčiče (Gurtschitschach)
  • Homberk (Höhenbergen)
  • Korpiče (Korb)
  • Mali Šentvid (Klein St. Veit)
  • Mlinski Graben (Mühlgraben)
  • Mrzla Voda (Kaltenbrunn)
  • Na Dravo (Ob der Drau)
  • Pri Dravi (Bei der Drau)
  • Rakole (Rakollach)
  • Ricinje (Ritzing)
  • Ruštat (Ruhstatt)
  • Rute (Greuth)
  • Spodnje Trušnje (Niedertrixen)
  • Srednje Trušnje (Mittertrixen)
  • Šentjakob (St. Jakob)
  • Šentpeter na Vašinjah (St. Peter am Wallersberg)
  • Šentrupert (St. Ruprecht)
  • Telenberk (Töllerberg)
  • Tinje (Tainach)
  • Važenberk (Waisenberg)
  • Velikovec (Völkermarkt)
  • Vinograd (Weinberg)
  • Vodovnica (Wandelitzen)
  • Volmat-Lesine (Admont-Lassein)
  • Vovbre (Haimburg)

Občina Velikovec je sestavljena iz 79 krajev in zaselkov (z nemško ustreznico)[1] (v oklepaju število prebivalcev, stanje 2001):

  • Borovec (Führholz) (20)
  • Brankovec (Frankenberg) (34)
  • Brnce (Wernzach) (31)
  • Čarče (Hafendorf) (31)
  • Črni Grad (Neudenstein) (76)
  • Dobje (Aich) (96)
  • Dobrava (Dobrowa) (87)
  • Dole pri Šentpetru (Dullach I) (58)
  • Dole pri Tinjah (Dullach II) (86)
  • Dolinja vas (Niederdorf) (4)
  • Dravski Dvor (Drauhofen) (72)
  • Gorce (Wurzen) (14)
  • Gornje Sele (Obersielach) (140)
  • Gosinje (Gänsdorf) (63)
  • Grunčiče (Kremschitz) (101)
  • Gurčiče (Gurtschitschach) (58)
  • Hom (Kulm) (31)
  • Homberk (Höhenbergen) (65)
  • Hrenovče (Krenobitsch) (72)
  • Hudi Kraj (Bösenort) (15)
  • Kleče (Gletschach) (20)
  • Klopče (Penk) (27)
  • Korpiče (Korb) (97)
  • Lačni Breg (Hungerrain) (66)
  • Lesine (Lassein) (54)
  • Lesinjski zaliv (Lasseinerbucht) (29)
  • Lipovo (Lippendorf) (61)
  • Mrzla Voda (Kaltenbrunn) (70)
  • Mali Šentvid (Klein Sankt Veit) (234)
  • Olšenca (Oschenitzen) (163)
  • Orlača vas (Arlsdorf)(41)
  • Pod Pečmi (Steinkogel) (44)
  • Podgorje (Unterbergen) (54)
  • Podlipa (Unterlinden) (30)
  • Poroče (Pörtschach) (63)
  • Potok (Bach) (58)
  • Pri Rupu (Ruppgegend) (13)
  • Račiče (Ratschitschach) (85)
  • Rakole (Rakollach) (26)
  • Ramovča vas (Rammersdorf) (52)
  • Ribnica (Reifnitz) (98)
  • Rička vas (Reisdorf) (121)
  • Ruštat (Ruhstatt) (66)
  • Rute (Greuth) (198)
  • Rute nad Vato vasjo (Berg ob Attendorf) (63)
  • Rute nad Šmartinom (Berg ob Sankt Martin) (20)
  • Slovenji Šmihel (Sankt Michael ob der Gurk) (132)
  • Spodnje Trušnje (Niedertrixen) (19)
  • Srednje Trušnje (Mittertrixen) (154)
  • Suho Blato (Dürrenmoos) (368)
  • Sveta Neža, Šentaneža (Sankt Agnes) (74)
  • Šentjakob (Sankt Jakob) (174)
  • Šentjur na Strmcu (Sankt Georgen am Weinberg) (87)
  • Šentlovrenc (Sankt Lorenzen) (56)
  • Šmarjeta pri Velikovcu (Sankt Margarethen ob Töllerberg) (139)
  • Šmartin (Sankt Martin) (40)
  • Šentpeter na Vašinjah (Sankt Peter am Wallersberg) (341)
  • Šentštefan (Sankt Stefan) (32)
  • Škofljica (Skoflitzen) (11)
  • Štriholče (Gattersdorf) (214)
  • Telenberk (Töllerberg) (23)
  • Tinje (Tainach) (600)
  • Tinjsko Polje (Tainacherfeld) (23)
  • Tračje (Ladratschen) (27)
  • Trpece (Terpetzen) (18)
  • Vacelna vas (Watzelsdorf) (68)
  • Vata vas (Attendorf) (30)
  • Važenberk (Waisenberg) (105)
  • Velikovec (Völkermarkt) (4.859)
  • Vinare (Unarach) (16)
  • Vinogradi (Weinberg) (34)
  • Vodovnica (Wandelitzen) (49)
  • Vogliče (Winklern) (36)
  • Volmat (Admont) (41)
  • Vovbre (Haimburg) (388)
  • Zakamen (Bergstein) (45)
  • Zgornja Škofljica (Bischofberg) (1)
  • Zgornje Trušnje (Obertrixen) (18)
  • Žalha vas (Salchendorf) (144)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Velikovec - Mestna hiša
Velikovec - cerkev sv. Rupreta

Današnje naselje se v starih listinah prvič omenja leta 1105 kot trg Völchimercatus. Do srede 18. stoletja se je naselje imenovalo Völkenmarkt. Od leta 1252 se je Velikovec omenjal kot mesto (v starih zapisih se je pojavil tudi pod imenom Judenmarkt). Od leta 1261 je bila v Knežjem gradu kovnica kovancev. V vseh pogledih je Velikovec po pomenu še v 15. stoletju prekašal Celovec, potem pa je počasi izgubljal na pomenu, do leta 1849 ko je ostal le še podeželska občina.

Velikovec je bil skozi zgodovinsko obdobje večkrat močno poškodovan in prizadet: leta 1303 so ga porušile sazburške čete, v 15. stoletju turški vpadi, 1609 potres, 1809 napadi Napoleonove vojske, vmes je prebivalce večkrat prizadela kuga.

Organizirano kulturno življenje Slovencev sega nazaj v leto 1893, ko je bila ustanovljena Ciril in Metodova podružnica za Velikovec. Najbolj pomembna ustanova tega časa je bila ustanovljena 25. oktobra 1896, to je prva zasebna slovenska katoliška šola, t. i. Narodna šola v Šentrupertu pri Velikovcu. 21. oktobra 1906 pa je bilo ustanovljeno slovensko prosvetno društvo Lipa, ki ima torej več kot stoletno tradicijo. Od maja 1919 do oktobra 1920 je v Velikovcu tudi delovala slovenska gimnazija, ki pa kljub obveznostim iz Saint-Germainske pogodbe ni nadaljevala svojega delovanja po plebiscitu leta 1920.

Medvojni čas označuje, kot na celotnem južnem Koroškem, poleg splošne družbene dezintegracije zlasti etnična nestrpnost in ekskluzivni zgodovinski pogledi. Potem ko je nacistični okupator od leta 1941 naprej bil deportiral okoli 60.000 Slovencev s slovenske Južne Štajerske je aprila 1942 nadaljeval z isto strategijo planskih deportacij tudi na Koroškem, md.r. v Velikovcu in v velikovškem okraju. To je privedlo do oboroženega odpora, ki je prispeval k osvoboditvi od teroristične diktature in k ponovni vzpostavitvi Avstrije v nekdanjih mejah. Eden izmed centrov vojaškega odpora je bila Svinška planina severno od Velikovca. V spomin na Svinški planini padlim partizanom – pripadnikom osmih narodnosti – so koroški partizani leta 1947 ob navzočnosti zastopnikov zavezniških sil odkrili ta spomenik v Šentrupertu pri Velikovcu. Spomenik je simbol koroškega in mednarodnega boja proti nacizmu. Neznani storilci so spomenik v noči od 10. na 11. september 1953 razstrelili. Avstrijske oblasti ga niso obnovile v prvotni obliki, zato ga je Zveza koroških partizanov[2] leta 1983 obnovila in postavila na to mesto (op.: pred muzejem Peršman v Lepeni v občini Železna Kapla-Bela)."[3]

Leta 1979 se je v mestni hiši zgodil teroristični napad.

Dvojezične fare/župnije[uredi | uredi kodo]

Dvojezične nemško-slovenske katoliške fare oz. župnije ter podružniške cerkve v dekanatu Velikovec so: v Djekšah podružniška cerkev Šmihel, fara Gorenče in podružnica Št. Radegunda, fara Krčanje, fara Vovbre, fara Ruda in podružnici Lipa in Lipica-grajska kapela, v Telenberku podružnici Želinje in Sv. Katarina na Homu, fara Št. Peter na Vašinjah ter podružnice Filialkirchen Lisna gora, Šentovrenc in Šmartno, fara Št. Rupert pri Velikovcu ter podružnici Sv. Neža in Št. Urh, v Grebinskem Kloštru Stara farna cerkev ter podružnice Suha Blato, Kleče, Šmihel v Podgori in Vašinje ter v dekanatu Tinje fara Tinje in podružnici Vabnja vas in Virna vas.[4]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zdovc, Paul (2010) Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana.
  2. ^ http://www.slo.at/zso/partisanen_sl.php
  3. ^ citat s napisa na spomeniku pri Peršmanu, glej tudi: http://www.bad-eisenkappel.info/248-0-perman-museum.html und http://www.persman.at/default2.asp?lang=de&index=101
  4. ^ glej seznam na nemški vikipediji: Liste der Pfarren im Dekanat Völkermarkt/Velikovec

Zunjanje povezave[uredi | uredi kodo]