Grabštanj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Koordinati: 46°37′0″N 14°28′0″E / 46.61667°N 14.46667°E / 46.61667; 14.46667
Grabštanj
Grafenstein
Coat of arms of Grafenstein
Coat of arms of Grafenstein
Grabštanj se nahaja v Avstrija
Grabštanj
Grabštanj
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Valentin Deutschmann
Geografske značilnosti
Površina 5.010 km²
Nadmorska višina 418 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 2.969 (1 januar 2020)[1]
 - Gostota 1 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9131
Območna številka 04225
Spletna stran www.grafenstein.co.at
Župnijska cerkev Šentštefan
Poslopja dvorca Orsini-Rosenberg
Krka pri Sepičah
Grad Pokinj
Grad Ridenek v Lipju
Grad Zagorje
Marko Pernhart (1824–1871):
Grad Zagorje (olje na platnu)
Šentana v Zagorju

Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geografski položaj[uredi | uredi kodo]

Grabštanj leži na jugovzhodnem delu Celovškega Polja, približno 12 km vzhodno od prestolnice Celovec.

Občinska teritorialna struktura[uredi | uredi kodo]

Očina Grabštanj je razdeljena v osem katastrskih občin: Rute (Berg), Grabštanj (Grafenstein ), Jadovce (Thon), Pokinj (Pakein), Replje (Replach), Sepec (Truttendorf), Valovca (Wölfnitz) in Zagorje (Saager ).

Občina ima 31 vasi in zaselkov (v oklepajih nemška ustreznica in število prebivalcev, stanje 2001):

  • Brdo (Werda), 8
  • Dobje (Aich), 27
  • (Dolina), 99 (slovenska božja pot)
  • Draža vas (Pirk ), 254
  • Grabštanj (Grafenstein), 898
  • Hum (Hum), 29
  • Humelše (Gumisch ), 59
  • Mincja ves (Münzendorf ), 29
  • Jadovce (Thon), 36
  • Ječmen (Klein Venedig), 64
  • Krištofov Grad (Schloss Rain ), 40
  • Lipje (Lind), 61
  • Malčape, Čepiče (Zapfendorf ), 20
  • Pokinj (Pakein ), 6
  • Prod (Sand ), 23
  • Replje (Replach), 80
  • Starče (Schulterndorf ), 165
  • Stari Dvor (Althofen), 65
  • Sepec (Truttendorf), 93
  • Spodnje Ribiče (Unterfischern), 19
  • Spodnja Buhlja (Unterwuchel), 27
  • Šentpeter (Sankt Peter ), 101
  • Škrbinja (Skarbin), 21
  • Tinjsko Polje (Tainacherfeld), 98
  • Valovca (Wölfnitz ), 26
  • Vresje (Haidach ), 81
  • Zablate (Sabuatach), 15
  • Zagorje (Saager ), 65
  • Zgornja Buhla (Oberwuchel ), 9
  • Zgornje Ribiče (Oberfischern), 13
  • Žabice (Froschendorf), 71

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grabštanj je v osrčju Karantanije in je prvič omenjen v listini leta 890. Romanska župnijska cerkev je bila posvečena leta 1116. Leta 1158 se zopet omenja grad po kateremu se imenuje gospoda. Njihov grb je še danes osnova za občinski grb, četudi je izumrla že v 14. stoletju. Leta 1348 je bil grad ob potresu in rušitvi Dobrača močno poškodovan in je kasneje začel propadati. Ko ga je Janez Andrej Rozenberški leta 1629 kupil, ruševine ni več popravil ampak je zgradil nov dvorec.

Občina je bila ustanovljena leta 1850. S strukturno reformo leta 1973 je občina pridobila dele stare občine Medgorje. Leta 1990 je dobila naslov tržna občina.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po ljudskem štetju 2001 ima občina 2.602 prebivalcev, od tega znaten del s slovensko materinščino.

Slovenščina je zgodovinsko prisotna, tako da sta javna ljudska šola in fara dvojezična (nemško-slovenska).

Slovensko narečje[uredi | uredi kodo]

Občina Grabštanj v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (podnarečje oz. govor) med rožanščino in podjunščino (glej Slovenska narečja). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. Katje Sturm-Schnabl. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: "...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]".[2]

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Stavbe[uredi | uredi kodo]

Sakralna poslopja

  • Šentštefan: Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila zgrajena leta 1116 s strani plemičev iz Lungaua. Drugič je bila obnovljena leta 1158. Cerkev ima eno ladjo, romansko jedro s stolpom na apsidi, poligonalno apsido in baročne kapele na severni in na južni strani. Stolp ima okna na šilast lok in čebulni strop.[3]
  • Podružniska cerkev Šentana v Zagorju

Prosvetne zgradbe

  • Stari grad Grabštanj
  • Dvorec Grabštanj
  • Grad Pokinj
  • Grad Ridenek v Lipju
  • Grad Zagorje
  • Grad Sepec

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Ožbalt Gutsman, Nemško-slovenski slovar, Celovec 1789

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Peter Orasch: Marktgemeinde Grafenstein. Festschrift zur Markterhebung. Klagenfurt 1990.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
  2. Johann Scheinigg, Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken, phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).
  3. Dehio-Handbuch Kärnten, Wien 2001, S. 236
  4. Marija Mitrović: Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart, Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von Katja Sturm-Schnabl, Mohorjeva, Celovec 2001, str. 89 f.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]