Dobrla vas
Koordinati: 46°35′0″N 14°38′0″E / 46.583333°N 14.633333°E
| Dobrla vas Eberndorf |
|
 |
|
 Dobrla vas
|
|
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija |
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Velikovec |
| Župan | Josef Pfeifer |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 67,61 km² |
| Nadmorska višina | 516 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 5.919 (1 januar 2012)[1] |
| - Gostota | 88 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Poštna številka | 9141 |
| Območna številka | 04236 |
| Spletna stran | www.eberndorf.at |
Dobrla vas (nemško Eberndorf) je naselje na avstrijskem Koroškem, ki je eden izmed krajev, kjer je močna skupina Koroških Slovencev.
Naselje je sedež občine in sodnega okraja, ter opravlja funkcijo krajevnega središča Podjune, zlasti za trgovino in obrt. V kraju je tudi nekaj manjših industrijskih obratov. V Dobrli vasi delujeta "Slovensko prosvetno društvo" Srce (od leta 1906) in "Slovenska posojilnica in hranilnica" od leta 1899.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Geografska lega [uredi]
Dobrla vas leži 8 km južno od Velikovca in je od Klopinjskega jezera (Klopeiner See) oddaljena 4 km. Klopinjško jezero je žal zaradi prevelike pozidave na obali jezera prilično uničeno. V okolici so še druga manjša jezera: Malo jezero (Kleinesee), Zablaško jezero (Turnersee), Goslinjsko jezero (Gösseldorfer See), ki pa so za razliko od Klopinjskega jezera veliko bolje ohranjena.
Sosednje občine [uredi]
Dobrla vas 
Vasi in zaselki v občini [uredi]
Občina je sestavljena iz o katastrskih občin: Bukovje, Lovanke, Goselna vas, Sinča vas, Belovče, Metlova, Mokrije in Priblja vas. V občini je 25 vasi in zaselkov (število prebivalstva stanje 2001):
|
|
|
Zgodovina [uredi]
Kraj se v starih listinah prvič omenja v letih med 1060 do 1070. Po letu 1085 ga je grof Kacelin z vsemi posestvi vred zapustil Podjunskemu patriarhu, da bi le-ta tu ustanovil samostan. Samostan reda sv. Avguština je bil ustanovljen 1194. Samostan so v 15. stol. povečali, 1603 pa so ga prevzeli jezuiti iz Gradca, ki so ga ohranili do 1773. Župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja je dal grof Kacelin zgraditi že pred letom 1106. 1604 postane samostan jezuitska rezidenca in je center kulturnega življenja v Podjuni vse razpustitve stanu v letu 1773. Leta 1809 dobi samostan v Šentpavlu v Labotski dolini Dobrolski samostan v last in je njegov lastnik vse do danes. Sedanja stavba kaže gotske značilnosti. Ob cerkvi je poslopje nekdanjega jezuitskega samostana s trinadstropnim arkadnim dvoriščem postavljenim okoli leta 1632.
Turki so kraj v letih 1476 do 1483 trikrat napadli in ga huje prizadeli.
Občina Dobrla vas je bila ustanovljena leta 1850 in je postala postopoma do leta 1866 največja občina Koroške. 1876 so bile zopet odcepljene občine Globasnica, Rikarja vas in Žitara vas. Grabalja vas in Škocjan v Podjuni sta bili združeni v novo občino Škocjan v Podjuni. Leta 1944 je bila priključena katastrska občina Mokrije. Leta 1952 je dobila občina naziv tržna občina Dobrla vas.
Od konca junija 1919 do plebiscita oktobra 1920 je bil v Dobrli vasi sedež generalnega vikarja za cono A plebiscitarnega okrožja.
Slovensko društveno življenje [uredi]
Konec 19. in začetek 20. stoletja je bila celotna občina Dobrla vas še skoraj povsem slovenska. Nemščina je bila le omejeno lingua franca za tiste, ki so jo vsaj delno obvladali. Organizirano društveno življenje Slovencev se je v tem času razcvetelo. Tako je npr. Družba sv. Cirila in Metoda (CMD) ustanovi svoje podružnice po Koroškem, leta 1888 v Apačah, 1890 v Priblji vasi in leta 1908 v Šmarjeti v Rožu. Leta 1907 je ustanovljeno društvo Trta v Žitari vasi. Leta 1904 je ustanovljeno Društvo "Gorotan" ter 1910 Podružnica župnija Dobrla ves "Slovenske Straže". Istočasno se razvija slovenska zborovska kultura. Laični in cerkveni zbori postanejo pomembni razvojni elementi slovenske jezikovne kulture. Kdor je pel v zboru, je udi obvladal lepo pismeno slovenščino.
Leta 1890 je bila ustanovljena je domača Hranilnica in posojilnica[2] v Sinči vasi (danes Posojilnica Bank Podjuna), ki je imela imenitno vlogo pri gospodarskem - in kot šponzor – pri kulturnem razvoju regije, ljudi in jezika ter ima vse do danes poslovalnice v Škocjanu, v Šentprimožu (samopostrežno poslovalnico) kakor tudi v Sinči vasi in v Velikovcu.[3] Po zapisu Ursule Sienčnik Posojilnica "društva [Srce] ni podpirala samo finančno in z zavzetostjo sodelavcev in sodelavk, društvu [Srce] je dala na razpolago tudi prostore. 1902 je kupila Hranilnica in posojilnica Sinča vas Babičevo posestvo sredi Dobrle vasi. Leto dni pozneje je bila postavljena stavba, v kateri je tudi takratni Narodni dom našel svoj prostor (prim. SPD Srce 2006: 12, 13)."
Slovensko prosvetno društvo »Srce« [uredi]
25. marca 1906 je bilo ustanovljeno Katoliško izobraževalno društvo Dobrla ves na pobudo ustanovitelja domače Hranilnica in posojilnica[4] in župana Janeza Šumaha ter kaplana Ivana Kogelnika. Pomembne dejavnosti so bile ljudsko gledališče, izobraževanje, razvoj bralne kulture z lastno društveno knjižnico ter tamburaštvo. Leta 1909 je bila ustanovljena telovadna sekcija "Orel". Posojilnica je kupila leta 1913 Paternužovo domačijo, da bi zgradili "Kulturni dom". Dograjen je le-ta bil vendar šele nekaj let po prvi svetovni vojni. Medvojni čas, že od 20ih let naprej, so zaznamovale številne diskriminacije in številna zapostavljanja. Celo Kulturni dom je bil zaplenjen. Med vojno pa so bila vsa slovenksa društva prepovedana, enako kot jezik. Imetje je bilo ali ukradeno ali pa uničeno. Leta 1946 je bilo društvo obnovljeno pod še danes znanim imenom Slovensko prosvetno društvo Srce. Od tedaj pa je osrednji kulturni dejavnik v občini.[5]
Slovensko narečje [uredi]
Dobrla vas spada pod Podjunsko narečje [6], ki je je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino[7]. Značilno je tudi, da Dobrla vas tudi sedež istoimenskega dekanata Dobrla vas .
| Št. preb. 2001[navedi vir] | Delež Slovencev 2001[navedi vir] | Delež Slovencev 1991[navedi vir] | Delež Slovencev 1971[navedi vir] | Delež Slovencev 1961[navedi vir] | Delež Slovencev 1951[navedi vir] |
|---|---|---|---|---|---|
| 1039 | 11,1 % | 15,4 % | 11 % | 11,6 % | 27,4 % |
Cerkvena ureditev [uredi]
V občini Dobrla vas delujejo tri žunije:
- Fara Dobrla vas
- Fara Kazaze in
- 'Fara Sinča vas
Kultura in znamenitosti [uredi]
Gledališče [uredi]
Južnokoroške letne igre v dvorišču Dobrolskega samostana, v juliju in v avgustu. Komedije. (Südkärntner Sommerspiele)
Glasba in kultura [uredi]
- Slovensko prosvetno društvo SRCE
- Marktkapelle Dobrla vas-Sinča vas (Marktkapelle Eberndorf-Kühnsdorf)
- Sing4Fun Chor & Band
- Lovski godci Južna Koroška (Jagdhornbläsergruppe Südkärnten)
Ustanove in društva [uredi]
- Večjezični zasebni otroški vrtec Mavrica
- Samostanski otroški vrtec Dobrla vas (Stifts Kindergarten Eberndorf)
- Mladinski center Mavrica
Stavbarstvo [uredi]
- Župnijska in nekdanja samostanska cerkev „Marijinega vbebovzetja“'
- Samostan Dobrla vas je bil prvotno zgrajen v prvi polovici 12. stoletja. 1446-1476 sta bila dodana okrožni nasip in jarek. 1723 je velik požar močno uničil samostan. Današnja podobo je samostan dobil leta 1751.
Naravni spomenik [uredi]
Sport [uredi]
- poletno sankališče
- Goselinski ljudski triatlon (konec julija)
- športni Klub Sinča vas/Klopinjsko jezero (Sportklub Kühnsdorf/Klopeinersee)
- nogometni klub EAC (Fußballclub EAC), ustanovljen 1958
Redne mnifestacije [uredi]
- Jožefov trg (Josefimarkt) (marec)
- Praznik salame (avgusta)
- Podjunski adventi v samostanu (Jauntaler Adventmarkt) (december)
Ogenj in led na travniku (Feuer & Eis Party, Rohrmeisterwiese), odvisno od snega (december-februar)
Politika [uredi]
Občinski svet [uredi]
Občinski svet ima 27 članov. Po volitvah 2009, je neposredno izvoljen župan Gottfried Wedenig s socialdemokratske stranke.[8] V Občinskem svetu pa so zastopane sledeče stranke:[9]
- 12 socialdemokrati
- 5 svobodnjaki
- 2 BZÖ
- 4 ljudska stranka
- 4 Enotna Lista, TEAMK
Grb [uredi]
Dobrolski grb kaže beli, na desno stran obrnjen samorog, ki stoji na zlatem polkroglem hribu.[10] Grb so uvedli jezuiti za samostan.
Osebnosti [uredi]
- Ožbalt Gutsman, jezuit v samostanu, slovenski jezikoslovec in leksikograf
- Rudi Vouk, slovenski odvetnik in politik
- Josef Pfeifer, nekdanji zvezni predsednik in nekdanji župan obine
- Horst Skoff, teniški igralec
- Mimi Malenšek (roj. Konič), slovenska pisateljica
Literatura [uredi]
- Monika Siedler: Marktgemeinde Eberndorf einst und heute. Eigenverlag der Marktgemeinde Eberndorf, Eberndorf 1992, ohne ISBN
- Kärntner Landesarchiv (Hrsg.), Evelyne Webernig: Geschichtliches über Eberndorf. Ausstellungskatalog, Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt 2000, ohne ISBN
- Slovensko prosvetno društvo (Hg.): Na poti skozi čas. Kultura v Dobrli vasi in okolici skozi 100 let. Celovec 2006.
- Ursula Katarina Sienčnik: „Izobraževalno delo slovenskih kulturnih društev na Koroškem s posebnim poudarkom na SPD »Srce« v Dobrli vasi“ = „Die Bildungsarbeit der slowenischen Kulturvereine in Kärnten mit besonderem Bezug auf den Kulturverein »Srce« in Eberndorf“ (Diplomsko delo / Diplomarbeit). Wien/Dunaj 2010. [11]
Viri [uredi]
- ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2012-01-01.
- ^ Posojilnica Bank Podjuna: http://www.pbpodjuna.at/index.php/sl/footer/o-nas.html
- ^ Ursula K. Sienčnik: Izobraževalno delo slovenskih kulturnih društev na Koroškem s posebnim poudarkom na SPD "Srce" v Dobrli vasi, (Dipl.-Arb.). Wien 2011, 26 f.
- ^ Posojilnica Bank Podjuna: http://www.pbpodjuna.at/index.php/sl/footer/o-nas.html
- ^ Slovensko prosvetno društvo (Hg.): Na poti skozi čas. Kultura v Dobrli vasi in okolici skozi 100 let. Celovec 2006; M. Makarovič (ur.): Dobrla vas in okolica. Iz pretekosti v sedanjost / Eberndorf und Umgebung. Vergangenheit und Gegenwart. Celovec, Ljubljana, Dunaj 1996, 387-423; http://volksgruppen.orf.at/slowenen/aktuell/stories/57648/
- ^ Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.
- ^ Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, p. 183.
- ^ Amt der Kärntner Landesregierung, abgerufen 18. März 2009.
- ^ Amt der Kärntner Landesregierung, abgerufen 18. März 2009.
- ^ zitiert nach Wilhelm Deuer: Die Kärntner Gemeindewappen. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531641, S. 76
- ^ http://othes.univie.ac.at/12755/1/2010-12-23_0309829.pdf
Weblinks [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dobrla vas |
Glej tudi [uredi]
Reference [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
|
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dobrla vas |
|
|||||
