Mostič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°45′0″N 14°32′0″E / 46.75°N 14.533333°E / 46.75; 14.533333

Mostič
Brückl
Coat of arms of Brückl
Mostič is located in Avstrija
Mostič
Mostič
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šentvid ob Glini
Župan Wolfgang Schaller
Geografske značilnosti
Površina 4.662 km²
Nadmorska višina 510 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 2.835 (1 januar 2013)[1]
 - Gostota 1 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake SV
Poštna številka 9371
Območna številka 042 14
Spletna stran www.brueckl.gv.at/

Mostič (nem.: Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr. (nepopolna) dvojezična toponimija.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega[uredi | uredi kodo]

Mostič leži na sotočju manjše Krčice in reke Krke, med Štalensko goro in Svinško planino.

Vasi in zaselki[uredi | uredi kodo]

Tržna občina je sestavljena iz 5 katastrskih občin: Mostič (Brückl), Šentjanška gora (Johannserberg), Labegg, Šentlipš (Sankt Filippen) in Schmieddorf.

Občino tvori 20 vasi in zaselkov (v oklepaju število prebivalcev, stanje 2001)[2]):

  • Baren - Sankt Gregorn (22)
  • Čuta Tschutta (14)
  • Dešinje - Ochsendorf (124)
  • Dobrava - Hart (29)
  • Hrovače - Krobathen (217)
  • Kovače - Schmieddorf (32)
  • Krejčice - Gretschitz
  • Krištofova gora, narečno Krištof - Christofberg (19)
  • Labek (narečno Lobek) - Labegg (19)
  • Mihelska Gora - Michaelerberg (17)
  • Mostič - Brückl (1.852)
  • Pirka - Pirkach (37)
  • Strmec - Krainberg (24)
  • Šentjanška gora - Johannserberg (59)
  • Šentlipš - Sankt Filippen (326)
  • Šentpeterski grad - Eppersdorf (79)
  • Šenturh na Šentjaški gori - Sankt Ulrich am Johannserberg (84)
  • Uha vas ali Potoče - Hausdorf (70)
  • Zgornje Hreble - Oberkrähwald (1)
  • Žalha vas - Salchendorf (55)
  • Železen (Zelezen, narečno Zeleze ali Železe) - Selesen (30)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni trg v Mostiču z vodnjakom
Župnijska cerkev Janeza Krstnika

S prihodom Slovanov v 6. st. in ustanovitvijo Karantanije postane širše področje del tudi slovenske kulturne zgodovine. Prvič se omenja območje v listini 831. 927 je prvič omenjena cekev sv. Lovrenca (Šentlovrenc) nad Mostičem (sam svetnik pa je bil med izredno priljubljenimi v prvem obdobju pokristjanjevanja karantanskih Slovanov.

Iz karantanske dobe so ostali sledovi v skupni lastninski strukturi gozdov na Krištofovi gori kmetov v dolini. Krištofova gora oz. cerkev na njenem vrhu je bila ustanovljena s strani benediktinskega samostana v Šentpavlu v Labotski dolini, ki je imel tudi posestva v Mežiški dolini, tako da je tu skozi stoletja potekala slovenska božja pot, kot je to tudi nekdaj prikazal slovenski križev pot v cerkvi.[3]

Kraj je bil prvotno imenovan po Goričici, kasneje šele se je od. 16. st. dalje kraj imenoval po mostu nad reko: Mostič.

Od poznega srednjega veka najdemo fužinarstvo in delavnice verig, tudi samo ime naselja Železen (nem. Selesen) naznanja obstoj rude v kraju. 1838 je bil ustanovljen livarski obrat. V 20. st. je prisotna kemična industrija. Zgodnja industrijalizacija in zgodovinska orientacija kraja proti severu sta precej prispevali k razvoju narodnostnih razmer, saj se je v 2. polovici 19. stoletja področje precej germaniziralo.

1849 je bila ustanovljena občina Šentjanž na Mostiču, ki je bila preimenovana leta 1935 v Mostič. Od leta 1963 je Mostič tržna občina.

Slovensko narečje[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko prištejemo zahodne obronke Svinške planine ter obronke Krištofove gore (Šentlipš) že k širšemu narečnem področju rožanščine ( oz. ju moramo prišteti k področju prehodnega govora Celovškega polja ) (medtem ko prištejemo zahodne obronke Svinške planine k slovenskem narečnem področju podjunščine)[4]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska slika[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 11% prebivalcev takratne občine Mostič (Brückl) navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[5]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Mostič/Brückl 227 (11%) 1906 (89%)

Danes[uredi | uredi kodo]

Po štetju 2001 ima Mostič 3.110 prebivalcev, od tej je 96,7 % avstrijskih državljanov. 85,9 % je pripadnikov rimsko-katoliške cerkve, 3,7 % evangeličanov in 0,8 % muslimanov. 7,0 % prebivalcev je brez veroizpovedi.

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika (pozna gotika)
  • Župnijska cerkev Sv. Filipa in Jakoba v Šentlipšu
  • Župnijska cerkev Šenturh na Šentjanški gori (pozna gotika)
  • podružniška cekev Šentlovrenc na Šentjanški gori (romanika s poslikavo okoli 1200)
  • podružniška cerkev Sv. Andreja v Krejčicah na Šentjanški gori (gotika)
  • podružniška cerkev „14 pomočnikov v sili“ v Železnu
  • Dvorec Eppersdorf

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2013-01-01.
  2. ^ glej : Paul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (Herausgegeben von: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920; E. Kranzmayer: Ortsnamenbuch von Kärnten, II. Teil, Alphabetisches Kärntner Siedlungsnamenbuch, Klagenfurt 1958; R. Vouk: Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918, Bestandsaufnahme der Kärntner utraquistischen Schulen bis 1918, Klagenfurt/Celovec 1980.
  3. ^ glej Wilhelm Wadl (Hg.): Magdalensberg, Natur, Geschichte, Gegenwart, Gemeindechronik, Klagenfurt, Heyn Verlag 1995.
  4. ^ Poljanski govor oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje med rožanščino in podjunščino. Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. Katje Sturm-Schnabl. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: "...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. ...".. Glej: Johann Scheinigg, Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymn zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken, phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).
  5. ^ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]