Grebinj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°42′0″N 14°44′0″E / 46.7°N 14.733333°E / 46.7; 14.733333

Grebinj
Griffen
Coat of arms of Griffen
Grebinj se nahaja v državi Austria
Grebinj
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Velikovec
Župan Josef Müller
Geografske značilnosti
Površina 74,74 km²
Nadmorska višina 484 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 3.506 (1 januar 2013)[1]
 - Gostota 47 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9112
Območna številka 04233
Spletna stran www.griffen.at

Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v severovzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).

V občini, ki ima površino 74,7 km², živi 3677 prebivalcev (popis 2001). V naselju, stisnjenem pod previsno strno, ki leži na nadmorski višini 484 mnm, prebiva okoli 700 prebivalcev.

Od prihoda karantanskih Slovanov je Grebinj povezan m.dr. s slovensko kulturno zgodovino. Kneža in Krčanje so izredno zanimiv primer utrjenih cerkva iz časov osmanskih pohodov. Vrh previsne stene so razvaline bamberškega gradu, postavljenega v 12. stoletju. Grebinj je že 1236 dobil tržne pravice.

Leta 1956 so odprli za javnost podzemno jamo, v kateri so našli ostanke pračloveka iz mlajše kamene dobe.

Vasi in zaselki[uredi | uredi kodo]

Tržna občina Grebinj je sestavljena iz 9 katastrskih občin: Brezje (Wriesen) Gabrje (Haberberg), Golovica (Wölfnitz), Grebinjska dolina (Griffnerthal), Homec (Kaunz), Mala vas (Kleindörfl), Pustrica (Pustritz), Tolsti Vrh (Großenegg), Šentkolman (St. Kollmann) (v oklepaju neške ustreznice).

Občina šteje 35 vasi in zaselkov (v oklepaju nemške ustreznice po Zdovcu[2], kakor tudi število prebivalcev po popisu 2001):

Grebinjska razvalina
Marko Pernhart: Grebinj, olje na platnu
Grebinjski Klošter


  • Breg (Unterrain ) (87)
  • Brezje (Wriesen) (65)
  • Dolga Brda (Langegg ) (66)
  • Encelna vas (Enzelsdorf) (199)
  • Olše (Erlach) (68)
  • Gorjuše (Gariusch) (47)
  • Grad (Schloßberg ) (166)
  • Grebinjski Klošter (Stift Griffen ) (13)
  • Homec (Kaunz ) (88)
  • Kleče (Gletschach ) (49)
  • Kloštrske Gore (Klosterberg ) (3)
  • Golovica (Wölfnitz ) (34)
  • Grebinj (Griffen ) (899)
  • Grebinjska Gmajna (Griffnergemeinde ) (133)
  • Gruča (Grutschen ) (38)
  • Gabrje (Haberberg ) (109)
  • Lichtenwald (5)
  • Limberk (Limberg ) (37)
  • Lipa, Šmatija (Lind ) (124)
  • Mala vas (Kleindörfl ) (39)
  • Popendorf (Poppendorf ) (128)
  • Pustrica (Pustritz ) (238)
  • Rakovnik (Rakounig ) (253)
  • Ravež (Rausch ) (78)
  • Stara vas (Altenmarkt) (154)
  • Šentjakob (Sankt Jakob ) (23)
  • Šentkolman (Sankt Kollmann ) (90)
  • Šentlenart (Sankt Leonhard an der Saualpe ) (12)
  • Tolsti Vrh (Großenegg ) (75)
  • Tschrietes (29)
  • Spodnja Kneža (Untergrafenbach ) (18)
  • Spodnje Krčanje (Untergreutschach ) (161)
  • Vašinje (Wallersberg ) (147)
  • Zgornja Gmajna (Obere Gemeinde ) (1)
  • Žavška Gora, Na Žalcu (Salzenberg ) (1)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska slika[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 74% prebivalcev takratne občine Grebinj navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[3]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Grebinj/Griffen 2344 (74%) 841 (26%)

Danes[uredi | uredi kodo]

Po popisu iz leta 2001 je imela trška občina Grebinj 3.677 prebivalcev, od tega 96,4 % avstrijskih in 1,6 % bosanskih državljanov. 95,0 % prebivalstva je kot pogovorni jezik navedlo nemščino, 1,3 % pa slovenščino.

K rimo-katoliški veroizpovedi se prišteva 94,9 % občinskega prebivalstva, k evangeličanski 1,0%, prav tako h islamu 1,0 %. Brez posebne veroizpovedi je 1,7 % prebivalstva.

Na območju Grebinja se danes opravlja dvojezično slovensko-nemško bogoslužje v naslednjih katoliških župnijah oz. podružničnih cerkvah: Stara farna cerkev v Grebinjskem samostanu, podružnična cerkev Suho Blato (Dürrenmoos), podružnična cerkev Kleče/Gletschach, podružnična cerkev Šmihel v Podgori in Vašinje (Wallersberg).[4]


Znamenite osebnosti[uredi | uredi kodo]

Peter Handke, 2006

Avstrijski pisatelj slovenskega rodu po mami, Peter Handke, je rojen v Stari vasi pri Grebinju. V svojih delih se pogosto ukvarja z eksistencialnimi vprašanji t.i. »koroške realnosti«.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2013-01-01.
  2. ^ Paul Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010.
  3. ^ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank
  4. ^ Seznam župnij v dekanatu Velikovec Liste der Pfarren im Dekanat Völkermarkt/Velikovec

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]