Šentandraž v Labotski dolini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za drugi koroški Šentandraž glej Šentandraž pri Šentlipšu.

Koordinati: 46°46′0″N 14°49′0″E / 46.766667°N 14.816667°E / 46.766667; 14.816667

Šent Andraž
Sankt Andrä
Župnijska cerkev, do 1859 stolnica
Župnijska cerkev, do 1859 stolnica
Coat of arms of Sankt Andrä
Šent Andraž is located in Austria
{{{alt}}}
Šent Andraž
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Wolfsberg
Župan Peter Stauber
Geografske značilnosti
Površina 1.135 km²
Nadmorska višina 446 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 10.250 (1 januar 2012)[1]
 - Gostota 9 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9433
Območna številka 04358
Spletna stran St-andrae.at
Matthäus Merian, bakrorez Šent Andraža, verjetno okoli 1640
Stara mestna vrata

Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu [v lábotu][2], (nemško Sankt Andrä), je mesto in sedež občine v okraju Wolfsberg na Koroškem v Avstriji.

Vsebina

Zgodovina [uredi]

Cerkvena zgodovina [uredi]

Leta 1212 je škof Eberhard II. ustanovil avguštinski samostan. Prošt samostana je bil hkrati tudi naddiakon in kasneje še namestnik škofa. 1228 je Eberhard II. ustanovil Škofijo Lavant pri cerkvi svetega Andreja, ki je tako postala stolnica. Od 1318 so lavantinski škofje nosili naslov knezoškof. V 17. stoletju je dotedanji "Bischofshof" (škofovski dvor) postal stalna škofova rezidenca. Zaradi napoleonskih vojn je Salzburški nadškof leta 1803 v Šentandražu izgubil svoje posesti. Avguštinski samostan so zaradi zadolženosti 1808 zaprli. Leta 1859 se je končala zgodovina Šentandraža kot škofovskega sedeža. Takratnji škof Anton Martin Slomšek je dosegel premestitev škofovskega sedeža v Maribor. Koroški del škofije je bil priključen Škofiji Krka, škofovsko rezidenco pa so podarili jezuitskemu redu. Med 1. svetovno vojno so številne zvonove mestnih cerkva pretopili. Leta 1940 so nacisti izgnali jezuite iz njihove škofovske rezidence, 1945 pa so se tam nastanili Angleži. Danes zgradba služi kot dom za ostarele.

Viri [uredi]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2012-01-01.
  2. ^ Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijekem Koroškem.

Glej tudi [uredi]

Zunanje povezave [uredi]