Breže (Koroška)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°57′0″N 14°25′0″E / 46.95°N 14.416667°E / 46.95; 14.416667

Breže
Friesach
Breže z gradom Petersberg
Breže z gradom Petersberg
Coat of arms of Friesach
Breže is located in Avstrija
Breže
Breže
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Sankt Veit an der Glan
Župan Josef Kronlechner (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 120,83 km²
Nadmorska višina 634 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 5.047 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 42 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9360
Območna številka 04268
Spletna stran www.friesach.at
Razvaline gradu Petrova gora

Breže (nemško Friesach) so mesto v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji. To je najstarejše mesto na Koroškem in s svojimi še vedno dobro ohranjenimi srednjeveškimi zgradbami, kot so mestno obzidje in vodni jarek, dobro znano.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Breže ležijo na nadmorski višini 634 m., 45 km severno od Celovca, ob cesti Celovec - Judenburg. Mesto se nahaja na izhodu doline Metnitztals na polje Friesacher, malo pred sotočjem z reko Olse, ob vznožju hribov Virgilien in Petersbergs, ki so del Krških Alp.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Breže so razdeljene na tri katastrske občine: Breže, St. Salvator in Zeltschach in obsega naslednjih 43 naselij (v oklepajih je število prebivalcev 31. oktobra 2011)[2]):

  • Dobritsch (12)
  • Dörfl (13)
  • Engelsdorf (396)
  • Friesach (Breže) (2.066)
  • Gaisberg (88)
  • Grafendorf (231)
  • Guldendorf (7)
  • Gundersdorf (Gundrska vas pri Šenttomažu) (5)
  • Gunzenberg (8)
  • Gwerz (50)
  • Harold (21)
  • Hartmannsdorf (17)
  • Hundsdorf (Pesje) (6)
  • Ingolsthal (122)
  • Judendorf (68)
  • Kräuping (20)
  • Leimersberg (18)
  • Mayerhofen (12)
  • Moserwinkl (23)
  • Oberdorf I (Gornja vas pri Žvabeku) (29)
  • Oberdorf II (Gornja vas pri Kostanjah) (14)
  • Olsa (461)
  • Pabenberg (45)
  • Reisenberg (24)
  • Roßbach (42)
  • Sankt Johann (Ščedem) (129)
  • Sankt Salvator (544)
  • Sankt Stefan (87)
  • Sattelbogen (9)
  • Schratzbach (29)
  • Schwall (54)
  • Silbermann (20)
  • Staudachhof (43)
  • Stegsdorf (19)
  • Timrian (14)
  • Wagendorf (9)
  • Wels (9)
  • Wiegen (9)
  • Wiesen (11)
  • Zeltschach (181)
  • Zeltschachberg (18)
  • Zienitzen (133)
  • Zmuck (23)

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Breže so imele v času popisa prebivalstva v letu 2001, 5.462 prebivalcev, od katerih je 96,2% avstrijskih državljanov. 89,8% prebivalstva je rimskokatoliške vere, 2,6% evangeličanov in 1,5% islamske vere. 4,8% prebivalcev je nevernih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo po vsej verjetnosti obzidano že v 12. stoletju, sedanje ohranjeno obzidje pa je bilo postavljeno konec 13. stoletja. Nad mestom so razvaline gradu Petrova gora (Petersberg), v bližini gradu pa stoji romarska cerkev sv. Petra, ki se jo omenja že leta 927. Cerkev nemškega viteškega reda (sv. Blaža) iz konca 13. stoletja je bila postavljena izven mestnega obzidja ter je bila do danes večkrat prezidana. Pri delih leta 1946 so odkrili freske iz 12. in 13. stoletja.

V 12. st. so bile pomembno središče na tedanjih slovenskih tleh. V letih 1090 do 1106 se v starih virih že omenjajo kot trg, med leti 1124 in 1130 pa kot mesto.

Gospodarstvo in infrastrukturo[uredi | uredi kodo]

Breže imajo mala in srednje velika podjetja, kovinskopredelovalno in tekstilno industrijo. Za širše območje je značilna množica majhnih, v turizem usmerjenih podjetij.

Friesacher strasse (B 317) poteka od severa proti jugu skozi okraj in povezuje Breže z kraji na jugu in štajerskem severu z dolino Mure, ter 45 km oddaljenim deželnim središčem Celovec. Ostale prometnice so lokalnega značaja.

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Dominikanska cerkev in samostan
Razvaline cerkve Virgilienberg
Razvaline gradu in cerkve Petersberg
Letno gledališče v Burghof
Cerkev Heiligblut

Od leta 1950 v času poletnih prireditev, delujejo Friesacher Burghofspiele.

Petersberg je Mestni muzej.

Pomembnejše zgradbe so:

  • Grad Petersberg s 28 m visokim stolpom
  • Utrdba Friesach
  • Grad Geiersberg
  • Fürstenhof z zgodovinsko kaščo
  • Župnijska cerkev sv. Jerneja
  • Nemška samostanska cerkev (Deutschordenskirche)
  • Dominikanska cerkev in samostan
  • Mestni vodnjak Friesach
  • Ruševine cerkve Virgilienberg
  • Cerkev Heiligblut
  • Podružnična cerkev Sv. Peter

Pomembne osebe[uredi | uredi kodo]

  • Karl von Friesach († 1260), nadškof Šentandražu v Labotski dolini (Mariborska nadškofija)
  • Almerich Grafendorfer (* okoli 1251; † 1267), nadškof Šentandražu v Labotski dolini
  • Gerold von Friesach († 1333), nadškof v Krki (Gurk)
  • Sigmund Bleibtreu, (1819–1894), igralec
  • Hubert Hauser (1856–1913), trgovec, ustanovitelj društva za izboljšanje mestna
  • Josef Bucher (* 1965), Politik
  • Robert Stadlober (* 1982), igralec, glasbenik in pevec

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]