Šentvid ob Glini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°46′0″N 14°22′0″E / 46.766667°N 14.366667°E / 46.766667; 14.366667

Šentvid ob Glini
Sankt Veit an der Glan
Marktszene-sant-veit.jpg
Coat of arms of Sankt Veit an der Glan
Šentvid ob Glini is located in Avstrija
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šentvid ob Glini
Župan Gerhard Mock (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 8.973 km²
Nadmorska višina 482 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 12.524 (1 januar 2013)[1]
 - Gostota 1 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9300
Območna številka 04212
Spletna stran www.stveit.carinthia.at

Šentvid ob Glini (nemško Sankt Veit an der Glan) je mesto na avstrijskem Koroškem. Je glavno mesto okrožja Šentvid ob Glini. Predstavlja največje naselje ob reki Glini v severnem delu Gosposvetske doline.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja na aluvialnem ustju potokov Wimitz in Mühlbach v reko Glan (slov.: Glina), ki teče južno od kraja Zollfeld v smeri Celovca (avstr.: Klagenfurt]].

Občinska ureditev[uredi | uredi kodo]

Šentvid je sestavljen iz sedmih katastrskih občin (avstr.: Katastralgemeinden): Galling, Hörzendorf, Niederdorf, Projern, Sankt Donat, St. Veit an der Glan in Tanzenberg. Nadalje se deli na 42 naselij (na desni strani je podatek o številu prebivalcev, stanje 31. oktober 2011):

  • Affelsdorf (24)
  • Aich (12)
  • Altglandorf (103)
  • Arndorf (9)
  • Baardorf (11)
  • Baiersdorf (25)
  • Beintratten (9)
  • Blintendorf (12)
  • Dellach (57)
  • Draschelbach (8)
  • Eberdorf (4)
  • Galling (8)
  • Gersdorf (25)
  • Höffern (0)
  • Holz (6)
  • Hörzendorf (387)
  • Karlsberg (9)
  • Karnberg (65)
  • Laasdorf (5)
  • Lebmach (1)
  • Mairist (23)
  • Milbersdorf (21)
  • Muraunberg (80)
  • Niederdorf (5)
  • Pflugern (19)
  • Pörtschach am Berg (22)
  • Preilitz (26)
  • Projern (58)
  • Radweg (4)
  • Raggasaal (9)
  • Ritzendorf (20)
  • St. Andrä (16)
  • St. Donat (306)
  • St. Veit an der Glan (10.932)
  • Streimberg (3)
  • Tanzenberg (9)
  • Ulrichsberg (32)
  • Unterbergen (95)
  • Untermühlbach (103)
  • Unterwuhr (32)
  • Wainz (7)
  • Zwischenbergen (0)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni trg
Mestna hiša na Glavnem trgu s čudovito baročno fasado
Herzogsburg

Več arheoloških najdb kaže, da je tem območju bilo naselje že v karolinških časih. Po legendi, naj bi leta 901 bitka bavarskih sil proti Madžarom sprožila ustanovitev mesta.

Prva pisna omemba Šentvida je Ville Sancti Viti in datira v leto 1131 ob ustanovitvi župnije v škofiji Krka. Leta 1147 je kupila nadškofija Bamberg Hof zu St. Veit od šentviškega mejnega grofa Engilberta, kar kaže, da bi lahko tu že prej posedoval zemljišče in zgradil šentviško cerkev. Katerega leta je Šentvid prešel v posest Koroških vojvod, ni znano. S prenosom Šentviške cerkve leta 1176 na vojvodo Hermanna Koroškega, je šla izven vpliva Bamberga. Šentvid je hitro postal središče vojvodske posestva na Koroškem. Leta 1199 je bil Šentvid znan kot forum (trg). Vojvoda je prebival najprej na bližnjem gradu Freiberg.

Vojvoda Bernhard Spanheimski (1202-1256) je razširil grad v Šentvidu in ga imenuje grad ali palača. leta 1204 je omenjena šola. Od 1205 do 1725 je bil v veljavi vojvodski kovanec. Bernhard je bil dober gospodar. Imel je štiri dedne sodne pisarne. Leta 1214 je živel v Šentvidu Walther von der Vogelweide, najslavnejši nemško govoreči srednjeveški pesnik. Leta 1220 je bil skovan najstarejši kovanec z nemškim napisom. Leta 1224 je Šentvid dobil mestne pravice s svojimi sodniki in dvanajst porotniki. Leta 1277 se je tukaj boril na turnirju Ulrich von Lichtenstein. Po izumrtju Spannheimov leta 1269, je vojvodino pridobil kralj Otokar II. Češki, leta 1286 pa mesto pripadade Meinhardu II., goriško - tirolskemu vojvodi, v naslednjih nemirih leta 1293 pa je bilo mesto hudo poškodovano. Njegova vnukinja grofica Margaret leta 1335 dokončno izgubili Koroško, ki leta 1335 pripade Habsburžanom, Šentvid pa je izgubil svoj pomen kot prestolnica. Leta 1362 Rudolf IV. Habsburški dodeli pravico letnega sejma St. Veiter Wiesenmarkt, ki vsako leto poteka še danes in velja za enega najstarejših sejmov v srednji Evropi.

Leta 1399 je dobilo mesto pravice trgovanja z železovo rudo iz Hüttenberga, kar je prineslo cvetočo trgovino in napredek za celo mesto.

Med letoma 1473 in 1492 je bilo pet napadov Turkov, leta 1480 so mesto oblegali Madžari, leta 1497 je bilo mesto požgano. 1518 postane drugo mesto za Celovcem, kmalu zatem sedež guvernerja, vicedom, imeli so tudi vse druge upravne inštitucije. V Šentvidu so ostali trgovci. 1550 je bila zgrajena prva papirnica v državi, 1578 sodoben plavž.

Med letoma 1713 in 1715 je v Šentvidu razsajala kuga, 1747 so mesto požgali. V 18. stoletju je železarstvo še živelo, vendar pa leta 1783 Jožef II. odpravil trgovinske privilegije, ki so pripeljali do gospodarskega nazadovanja. Leta 1830 je mesto imelo le 1500 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v srednjem veku 3000.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu iz leta 2001[2], je imel Šentvid 12.839 prebivalcev, od tega 92,5% Avstrijcev, 2,3% Jugoslovanov in 2,2% bosanskih državljanov. 74,0% prebivalstva je rimokatoliške veroizpovedi, 8,6% so protestanti in 4,3% islamska vera, 10,2% niso verni.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Muzej Sankt Veit an der Glan (Muzej prometa in urbane zgodovine) na glavnem trgu v Šentvidu je bil ustanovljen 2003/2004 kot kombinacija več predhodnih institucij, kot so Mestni muzej v gradu (ustanovljena 1886), Trabant muzej v nekdanji ljudski bolnišnici in Muzej prometa (ustanovljena 1982) v mestni hiši, nato pa v nekdanji Haushaltungsschule (od 1987). Predstavlja se na površini 1000 kvadratnih metrov v treh nadstropjih z več kot 3000 eksponatov o zgodovini prometa, pošte in telekomunikacij in zgodovino mesta.
  • V Westbahnhofu je muzej železnice Nostalgiebahnen in Kärnten (NBiK)

Zgradbe[uredi | uredi kodo]

  • Na približno 200 krat 30 m velikem Glavnem trgu je kužno znamenje (1715-1716) in dva vodnjaka (Vogelweidov vodnjak in skledasti vodnjak).
  • Poznogotska Mestna hiša na glavnem trgu z gotskim portalom in dovršeno oblikovano fasado.
  • Župnijska cerkev Sankt Veit an der Glan posvečena Sveti Trojici, prvič omenjena leta 1131, je velika, pozno romanska v svoji osnovni obliki in poznogotska v sedanji obliki kora in zvonika. Današnji pogled od zunaj sega v obnovo po požaru leta 1829. Na zahodni steni je nekaj spomenikov iz 15. do 18. stoletja.[3]
  • Kostnica St Michael južno od župnijske cerkve na nekdanjem pokopališču je v jedru romanska rotunda iz 13. stoletja (dokumentirana leta 1275 in 1359). Od leta 1930 je vojni spomenik. Switbert Lobisser je leta 1930 naslikal freske, ki so jih prebarvali v letu 1958.
  • Samostanska cerkev Unsere Liebe Frau stoji jugozahodno od nekdanje bolnišnice in je bila ustanovljena leta 1323 kot cerkev Konrada von Auffensteina in njegove žene Diemut ter je pripadal Klarisam. Samostan je bil ubožna bolnišnica leta 1542, leta 1622 je bil dan jezuitom, leta 1640 pa frančiškanom. Med letoma 1640 in 1648 so samostanske stavbe obnovili, cerkev je bila ponovno posvečena leta 1648. Samostan je bil ukinjen leta 1768. 1863 je bilo porušeno vzhodno krilo nekdanjega samostana, ostalo je bilo urejeno za šolo. Cerkev je bila 1963/64 obnovljena.
  • Kalvarijska kapela Maria Loretto, ki je omenjena v dokumentih leta 1658, stoji na griču severozahodno od centra mesta.
  • Nekdanja bolnica s špitalsko cerkvijo Sts . Martin in Elizabeth (kasneje St. Joseph, prvič dokumentirana leta 1321, je zunaj starega mesta pri Beljaških vratih.
  • Vojvodski grad s stanovanjskim krilom in orožarno. Grad se sedaj uporablja za kulturne prireditve (koncerti, likovne razstave, gledališče).
  • Grad Kölnhof
  • Grad Weyer
  • Grad Niederdorf, renesančna stavba iz 16. stoletje
  • Grad Stadlhof: 3-nadstropna baročna stavba iz 17. stoletja
  • Edelmann-Ansitz Schletterhof v Saint Donat
  • Glavna železniška postaja iz let 1911-1913.
  • in druge


Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2013-01-01.
  2. ^ Statistische Angaben laut Gemeindedaten, Stand Volkszählung 2001 der Statistik Austria
  3. ^ Dehio Kärnten, Wien 2001, S. 841–844

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]