Glodnica

Glodnica
Glödnitz
Coat of arms of Glödnitz
Coat of arms of Glödnitz
Glodnica se nahaja v Avstrija
Glodnica
Glodnica
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šentvid ob Glini
Župan Johann Fugger (ÖVP)
Geografske značilnosti
Površina 74,65 km²
Nadmorska višina 748 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 809 (1 januar 2020)[1]
 - Gostota 11 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9346
Območna številka 04265
Lega občine Glodnice v okraju Šentvid ob Glini
Farovž v Glodnici
Župnijska cerkev Sv. Marjete v Glodnici
Glodniška dolina
Srednjeveška cerkev na Blatniškem prelazu

Glodnica (nemško Glödnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovanov v 6.-8. stoletju, v upravnem okraju Šentvid ob Glini (okraj) na Severnem Koroškem.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zemljepisna lega[uredi | uredi kodo]

Področje občine Glodnica se razteza ob gosto poraslih gozdovih doline rečice Glodnice, ki je pritok Krke na Koroškem v severozahodnih Krških Alpah. Fladniški prelaz na severu vodi v porečje reke Mure in njene doline na Štajersko. Občina Glodnica meji na koroške občine Motnica, Slovenj Grebinj, Prečpolje ob Krki, in Albek.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Glodnica je enovita katastrska občina. Občino sestavlja naslednjih 19 naselbin ali vasi (s številom prebivalcev po stanju na 1. januarja 2015[2]):

  • Stari trg (Altenmarkt) (116)
  • Potok (Bach) (15)
  • Brenitz (45)
  • Eden (18)
  • Blatnica (Flattnitz) (82)
  • Glodnica (Glödnitz) (329)
  • Grai (14)
  • Hohenwurz (0)
  • Javornik (Jauernig) (6)
  • Mala Glodnica (Kleinglödnitz) (18)
  • Loka (Laas) (35)
  • Lassenberg (24)
  • Blato (Moos) (18)
  • Rain (4)
  • Schattseite (8)
  • Torf (18)
  • Črešnje (Tschröschen) (11)
  • Weißberg (28)
  • Zauchwinkel (39)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe je območje Glodniške doline postalo del samostojne slovanske kneževine Karantanije, zgodovinske in pravne predhodnice današnje dežele Koroške. O zgodnji in dolgotrajni slovenski poselitvi pričajo med ostalim tudi imena krajev, ki so skoraj izključno slovenskega izvora. Čez Blatniški prelaz je v antiki vodila rimska cesta, in verjetno tudi antično posestvo mansio se je že nahajalo na območju Glodnice. Najzgodnejša pisna omemba Glodnice je iz leta 898, ko se omenja naselbina »Glodati«. Kapela, ki jo je podarila Ema Krška je omenjena leta 1043. Ta je bila kasneje prezidana v današnjo župnijsko cerkev Sv. Marjete. V srednjem veku so bile posesti v tem območju v lasti Krškega škofa, ki je zgradil podružnično cerkev s hospicem (in letnim letoviščem krških škofov) blizu Blatniškega prelaza.

Občina Glodnica je bila ustanovljena leta 1850. Od okoli leta 1920 je nekdaj kmetijsko območje pričelo z razvojem turizma, še posebej pozimi.

Politika[uredi | uredi kodo]

Občinski svet[uredi | uredi kodo]

Občinski svet občine Glodnica ima 11 članov in se je na zadnjih občinskih volitvah leta 2015 izoblikoval takole:

  • 6 sedežev Avstrijska ljudska stranka (ÖVP)
  • 3 sedežev Svobodnjaki Avstrije (FPÖ)
  • 2 sedeža Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ)


Župan občine je Johann Fugger (ÖVP).

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]