Labotnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Labotnica
Labotnica - reka Labotnica v bližini Sankt Paula
reka Labotnica v bližini Sankt Paula
Izvir Zirbitzkogel, Labotniške Alpe
Izliv Drava (Labot)
Države porečja Avstrija
Dolžina 64 km
Nadmorska višina izvira 2.170 m
Povprečni pretok 12,5 m³/s
Površina porečja 969 km²

Labotnica (nemško Lavant) je 64 km dolga reka v jugovzhodni Avstriji v Labotniški dolini, levi pritok Drave. Izvor imena sega v predkeltske čase, v indoevropskem pa pomeni sijajna bela reka. Njeno povodje pokriva površino 969 km².

Izvira pod najvišjim vrhom Labotniških Alp (Seetaler Alp) Zirbitzkoglom na višini okoli 2170m, kjer ustvari manjše gorsko jezero Lavantsee. Od tam teče nekaj kilometrov v jugovzhodni smeri, po 11,2 km in prečkanju deželne štajersko - koroške meje pa se usmeri na jug skozi široko labotniško dolino, Twimberger Graben in spodnjo labotniško dolino in se izliva po kratki zožitvi pri Krottendorfu, pri Lavamündu na nadmorski višini 348 m, v Dravo. Tik pred ustih , da ima povprečno pretoka 12,5 m³/s.

Reka na svoji poti teče skozi kraje Bad Sankt Leonhard im Lavanttal (v zgornjem toku), središče Labotniške doline Volšperk (Wolfsberg), sledita nekdanji sedež Lavantinske škofije Šentandraž v Labotski dolini (Sankt Andrä) in Šentpavel v Labotski dolini (Sankt Paul im Lavanttal), poslednji Labot (Lavamünd) se nahaja tik ob meji s Slovenijo in izlivu reke Labotnice v Dravo.

Za Labotnico je značilen pluvialni režim z vrhom tokov v maju in minimumom v januarju. Kakovost vode je razreda I. v povirju okoli Frantschach-St. Gertraud potem razred II. Leta 1980 je močno onesnaževanje iz mlina celuloze in širšega območja Wolfsberga spremenilo stanje v razred IV. Z zagonom elektrarne v Mettersdorf leta 1988 se je stanje izboljšalo. Obstajata dve čistilni napravi v Bad St. Leonhard in Lavamünd.

V Labotnici in njenih pritokih živi 25 vrst rib. Prevladujoča je potočna postrv, šarenka in pogosto klen. Za Koroško redka vrsta zingel, Zingel streber (upiravec), Romanogobio uranoscopus (zvezdogled) in nežica (Cobitis taenia). Le najnižji del reke blizu Lavamünda pripada mreni.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Gabriele Wieser (Hrsg.): Die Gewässer des Lavanttales. Naturwissenschaftl. Verein für Kärnten, Klagenfurt 1996. ISBN 3853280072

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]