Veliki Klek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Veliki Klek / Grossglockner
Grossglockner from SW.jpg
Veliki Klek iz jugozahoda
Nadmorska višina: 3798 m
Lega: Koroška in vzhodna Tirolska, Zastava Avstrije Avstrija
Pogorje: Visoke Ture
Relativna višina 2423 m
Koordinate: 47°04.492′N 12°41.715′E / 47.074867°N 12.69525°E / 47.074867; 12.69525
Prvi pristop: 28. julij 1800, Sepp in Martin Klotz, Martin Reicher, še 2
Najlažji pristop: čez ledenik

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm; 47°04′N, 12°42′E) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brenerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko.

Prvi poskus splezati na goro (leta 1799) se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga ekspedicija, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi naš rojak - Valentin Stanič, ki je tudi izmeril točno višino gore (z barometrom).

Zelo znana je tudi panoramska cesta »Großglockner-Hochalpenstraße« med krajema Heiligenblut in Fusch, ki je bila zgrajena med leti 1930 in 1935, dosega pa višino 2572 m.

Ob lepem vremenu je Veliki Klek viden tudi z vrhov Julijskih Alp.

Marko Pernhart[uredi | uredi kodo]

Koroški Slovenec Marko Pernhart (1824-1871) je bil strasni slikar gorskih pokrajin in se nešteto krat vzpel na vrh Velikega Kleka in Triglava, kjer je slikal znamenite panoramske slike v zgodnji dobi turizma še pred prihodom sodobnimi fotografskimi tehnikami.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]