Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor (nemško Hermagor) je mesto, občinsko in okrajno središče na avstrijskem Koroškem. Staro mestno jedro leži na 602 m visoki terasi potoka Gosrinja v dolini reke Zilje. Šmohor je največje naselje v Ziljski dolini in pomembno križišče proti Višprijam v zgornjem toku Drave ter proti Lienzu. Šmohor je šolsko, prometno, upravno, politično kulturno in zaposlitveno središče Zilje. Šmohor je najzahodnejša občina s slovenskim prebivalstvom in leži na robu slovenskega narodnostnega ozemlja.
[uredi] Zgodovina
Kraj je bil poseljen že v 10. stoletju. V starih listinah se prvič omenja leta 1169. Prvi naseljenci so se naselili na t.i. zgornjem trgu, kjer so zgradili tudi prvo cerkev in obrambni stolp, iz katerega se je pozneja razvil grad, ki pa je bil 1726 v požaru uničen. Šmohor je postal trg 1288, leta 1562 je dobil poseben tržni statut, od leta 1930 pa ima status mesta. Leta 1478 je bil Šmohor požgan od Turkov, 1480 so ga upostošili Madžari. V Ilirskih provincah je bil sedež kantona, 1813 so Avstrijci pri Šmohorju premagali Napoleona, na kar opozarja spomenik pri cerkvi. Leta 1894 pa je po Ziljski dolini stekla železnica.
[uredi] Arheologija
Pri urejanju okolice župnijske cerkve, ki stoji na griču, so leta 1904 našli več grobov iz 9. in 10. stol. Najdbe so shranjena v Deželnem muzeju v Celovcu. Najdeni predmeti spadajo v t.i. keltaško kulturo, ki je bila razširjena na ozemlju Alpskih Slovanov, t.i. "Karantansko-keltaška kulturna skupina."
