Štefan na Zilji
| Štefan na Zilji Sankt Stefan im Gailtal | |
 | |
  Štefan na Zilji | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija
|
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Šmohor |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 6.633 km² |
| Nadmorska višina | 726 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 1.579 (1 januar 2020)[1] |
| - Gostota | 0 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Avtomobilske oznake | HE |
| Poštna številka | 9623 |
| Območna številka | 0 42 83 |
| Spletna stran | www.st.stefan-gailtal.at |
Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Geografski položaj[uredi | uredi kodo]
Štefan na Zilji leži na obeh straneh reke Zilje v spodnji oz. srednji Ziljski dolini med glavnima grebenoma Karnijskih Alp z Ojstrnikom na jugu (2052 m.n.v.) ter Ziljskih Alp na severu.
Občinska struktura[uredi | uredi kodo]
Občino sestavlja šest katastrskih občin, in sicer Blače, Gostinja vas, Hadre, Močidle, Šentpavel na Zilji in Štefan na Zilji. Na ozemlju občine se nahaja sledečih 20 krajev in zaselkov (v oklepaju nemška imena[2] in število prebivalcev, stanje leto 2001):
|
|
|
Glej tudi: Ovršje (nem. Windische Höhe / "Slovenski vrh")
Sosednje občine[uredi | uredi kodo]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvi so Srednjo Ziljsko dolino verjetno naselili zgodnji Slovenci oz. njihovi predniki za časa kneževine Karantanije. Od tedaj imamo neprekinjeno prisotnost slovenščine v kraju. Zato je tudi župnija še leta 1924, torej v prvi avstrijski republiki, bila uradno po cerkvenih pravilih povsem slovenska. Župnijska cerkev, ki je posvečena sv. Štefanu, je bila ustanovljena že v 9. stoletju (leta 750 se začne pokristjanevanje Karantancev, ki pa ohranijo svoje lokalne pravice in svoje pravo). Cerkev sama je prvič zapisana v listini iz leta 1252.
Srednja Ziljska dolina je bila dolgo časa v lasti škofije v Bambergu, dokler ni prišlo v 13. stoletju do sporov z Goriškimi grofi, na kar je bil grad v Blačah uničen. Po ponovni izgradnji pa je grad zopet bil porušen leta 1460 in od tedaj je ostal ruševina. Okoli leta 1500 je Zilja prišla pod oblast Habsburžanov.
Leta 1850 so bile ustanovljene v habsburški monarhiji občine sodobnega tipa. Današnja občina izhaja iz združitve leta 1973 dveh nekdaj ustanovljenih občin, to sta Štefan na Zilji in Blače, ki tako skupaj obsegata nekdanje gospostvo Aichelburg.
Slovenski običaji in narečje[uredi | uredi kodo]
Zgodovino občine zaznamujejo številni požari, med katerimi je tudi grad Aichelburg leta 1691 pogorel. Zime so bile nekoč na Zilji izredno stroge, in dolina povsem nedostopna. Preko gora so pa Ziljani trgovali s Kanalsko dolino. Tako je Ziljska dolina ohranila prastare običaje in prastar jezik. Slovensko narečje na Zilji - in tako v Štefanu na Zilji - zaznamujejo še posebne zahodno slovanske značilnosti, torej iz najbolj zgodnje dobe naseljevanja, ko so sosedje Karantancev bili Čehi oz. njihovi predniki.
Dodatno je Zilja redno poplavljala. S tem so pa travniki bili kisli, kar je bilo posebej ugodno za sedaj tradicionalno konjerejo. Iz tega pa se je razvil domači etnografsko zanimiv običaj štehvanja. Ta običaj šteje, kot jezik, med prastare slovenske običaje. S konja morajo mladi fantje s palco ali starodavno sulico zbiti sod na drogu. To pa zmagovalcu daje pravico, da si sam izbere izvoljenko za ženo. Ta tradicija se je držala vse do 50ih let 20. stoletja.
Slovensko kulturno življenje je bilo dokaj pestro na Zilji še v Prvi Republiki. Kulturna društva na Brdu, v Meličah in v Zahomcu so bila ustanovljena okoli 1910. leta in so zopet delovala po Prvi svetovni vojni oz. po koroškem plebiscitu leta 1920.
Še leta 1924 so bile vse župnije v Spodnji Ziljski dolini izključno slovenske, le v dveh grajskih kapelah se je molilo v nemščini.[3]
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Po ljudskem štetju 2001 ima Štefan na Zilji 1.777 prebivalcev.
Osebnosti[uredi | uredi kodo]
- Rudolf Blüml (1898-1966), slovenski duhovnik in prošt, rojen v Blačah. Ustanovil je slovensko Caritas v Celovcu in zavetišče na Tinjah.
- Cornelius Kolig, umetnik iz Blač.
- Urban Jarnik (*1784 Bach †1844 Božberk), župnik, pesnik, jezikoslovec.
- Hans Ferlitsch, deželni svetnik 1934-37 in 1945-60.
Spletne povezave[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
- ↑ Paul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920.
- ↑ Krška škofija, Zemljevid župnij 1924 (Pfarrkarte der Diözese Gurk, 1924), Arhiv Krške škofije
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
