Hodiše
Koordinati: 46°35′0″N 14°11′0″E / 46.583333°N 14.183333°E
| Hodiše Keutschach am See |
|
 |
|
 |
|
 Hodiše
|
|
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija |
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Celovec-dežela |
| Župan | Gerhard Oleschko |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 2.836 km² |
| Nadmorska višina | 535 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 2.454 (1 januar 2012)[1] |
| - Gostota | 1 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Poštna številka | 9074 |
| Območna številka | 04273 |
| Spletna stran | Turizem Uradna spletna stran |
Hodiše (nemško Keutschach), je urbano naselje in sedež istoimenske občine (nemško Keutschach am See) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Zemljepisna lega [uredi]
Naselje Hodiše leži okoli 1,5 km severovzhodno od Hodiškega jezera ter okoli 15 km zahodno od Celovca.
Naselja v občini [uredi]
Na območju občine Hodiše živi 2.470 prebivalcev v petnajstih naseljih. Občina, ki se razprostira na površini 28,36 km², leži v dolini, imenovana "Dolina štirih jezer", med Vrbskim jezerom na severu in grebenom Gure na jugu.
Naselja v občini Hodiše so:
- Dobajna (Dobein), 36 prebivalcev [2]
- Dobajnica (Dobeinitz), 106
- Dvorec (Höflein), 137
- Na Gori (Höhe), 148
- Hodiše (Keutschach), 381
- Ležbe (Leisbach), 107
- Lipa (Linden), 124
- Prtiče (Pertitschach), 189
- Plašišče (Plaschischen), 120
- Plešerka (Plescherken), 227
- Rut (Rauth), 272
- Rjavec (Reauz), 311
- Šmarjeta (Sankt Margarethen), 79
- Šmiklavž (St. Nikolai), 66
- Železnica (Schelesnitz), 45
Sosednje občine [uredi]
| Otok | Otok | Celovec |
| Škofiče |  |
Celovec |
| Bilčovs | Bilčovs | Kotmara vas |
Prebivalstvo [uredi]
Prebivalstvo dela v industriji in upravi, v kmetijstvu in gozdarstvu ter turizmu. V občini je preko 50 turističnih obratov s prenočišči, preko 200 zasebnih sob in ob jezeru 11 kampov. V kraju je dvojezična šola in slovenski kulturni dom postavljen 1927. Slovensko prosvetno društvo Zvezda deluje od leta 1904, leta 1903 pa je pričela poslovati slovenska hranilnica in posojilnica. Bogoslužje se opravlja tudi v slovenskem jeziku.
Umetnostni spomeniki [uredi]
Na obrežju Hodiškega jezera so bili odkrili sledovi mostiščarske naselbine. Kraj se prvič omenja 1150 kot Chodesach, današnja župnjijska cerkev sv. Jurija in Jerneja pa 1202. Cerkev je v tlorisu še ohranila značaj romanske triladijske bazilike z vzhodnim zvonikom, gotika pa mu je dodala tristrano sklenjen prezbiterij. Ob barokizaciji okoli 1730 so cerkvi prizidali stranski kapeli, križno rebrasti obok prezbiterija pa zakrili s štukaturo. Večina opreme je baročna. Na južni zunanji steni sta vzidana romanski nagrobnik in predromanska kamnita plošča z vklesano risbo stoječe človeške figure z dvignjenima rokama, pri kateri je glava nadomeščena s križnim nimbom. Izjemeni kiparski spomenik že pokristjanjene Karantanije predstavlja Kristusa ali morda kompleksnejši kristološki simbol.[3]
Viri [uredi]
- ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2012-01-01.
- ^ Statistische Angaben laut Gemeindedaten, Stand Volkszählung 2001 (Podatki Avstrijskega statističnega urada)
- ^ Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hodiše |
|
|||||
|
|||||
