Hodiše

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°35′0″N 14°11′0″E / 46.583333°N 14.183333°E / 46.583333; 14.183333

Hodiše
Keutschach am See
Grad z župnjijsko cerkvijo sv. Jurija in Jerneja
Grad z župnjijsko cerkvijo sv. Jurija in Jerneja
Coat of arms of Keutschach am See
Hodiše is located in Avstrija
Hodiše
Hodiše
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Gerhard Oleschko
Geografske značilnosti
Površina 2.836 km²
Nadmorska višina 535 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 2.444 (1 januar 2013)[1]
 - Gostota 1 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9074
Območna številka 04273
Spletna stran Turizem Uradna spletna stran

Hodiše (nemško Keutschach), je urbano naselje in sedež istoimenske občine (nemško Keutschach am See) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zemljepisna lega[uredi | uredi kodo]

Naselje Hodiše leži okoli 1,5 km severovzhodno od Hodiškega jezera ter okoli 15 km zahodno od Celovca.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Na območju občine Hodiše živi 2.470 prebivalcev v petnajstih naseljih. Občina, ki se razprostira na površini 28,36 km², leži v dolini, imenovana "Dolina štirih jezer", med Vrbskim jezerom na severu in grebenom Gure na jugu.

Naselja v občini Hodiše so:

  • Dobajna (Dobein), 36 prebivalcev [2]
  • Dobajnica (Dobeinitz), 106
  • Dvorec (Höflein), 137
  • Na Gori (Höhe), 148
  • Hodiše (Keutschach), 381
  • Ležbe (Leisbach), 107
  • Lipa (Linden), 124
  • Prtiče (Pertitschach), 189
  • Plašišče (Plaschischen), 120
  • Plešerka (Plescherken), 227
  • Rut (Rauth), 272
  • Rjavec (Reauz), 311
  • Šmarjeta (Sankt Margarethen), 79
  • Šmiklavž (St. Nikolai), 66
  • Železnica (Schelesnitz), 45

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Otok Otok Celovec
Škofiče Windrose klein.png Celovec
Bilčovs Bilčovs Kotmara vas

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska slika[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 93% prebivalcev takratne občine Hodiše navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[3]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Hodiše/Keutschach 1081 (93%) 85 (7%)

Danes[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo dela v industriji in upravi, v kmetijstvu in gozdarstvu ter turizmu. V občini je preko 50 turističnih obratov s prenočišči, preko 200 zasebnih sob in ob jezeru 11 kampov. V kraju je dvojezična šola in slovenski kulturni dom postavljen 1927. Slovensko prosvetno društvo Zvezda deluje od leta 1904, leta 1903 pa je pričela poslovati slovenska hranilnica in posojilnica. Bogoslužje se opravlja tudi v slovenskem jeziku.

Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]

Relief na zunanjščini ž.c. iz 2. pol. 8. st.
Relief Sv. Jurija v Hodišah po astralnem kriteriju ustreza ozvezdju Orion

Na obrežju Hodiškega jezera so bili odkrili sledovi mostiščarske naselbine. Kraj se prvič omenja 1150 kot Chodesach, današnja župnjijska cerkev sv. Jurija in Jerneja pa 1202. Cerkev je v tlorisu še ohranila značaj romanske triladijske bazilike z vzhodnim zvonikom, gotika pa mu je dodala tristrano sklenjen prezbiterij. Ob barokizaciji okoli 1730 so cerkvi prizidali stranski kapeli, križno rebrasti obok prezbiterija pa zakrili s štukaturo. Večina opreme je baročna. Na južni zunanji steni sta vzidana romanski nagrobnik in predromanska kamnita plošča z vklesano risbo stoječe človeške figure z dvignjenimi rokami, pri kateri je glava nadomeščena s križnim nimbom. Izjemeni kiparski spomenik že pokristjanjene Karantanije predstavlja Kristusa ali morda kompleksnejši kristološki simbol.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2013-01-01.
  2. ^ Statistische Angaben laut Gemeindedaten, Stand Volkszählung 2001 (Podatki Avstrijskega statističnega urada)
  3. ^ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank
  4. ^ Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]