Žrelec
Koordinati: 46°36′34″N 14°21′20″E / 46.60944, 14.35556
| Žrelec Ebenthal in Kärnten |
|
 |
|
 Žrelec
|
|
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija |
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Klagenfurt-Land |
| Župan | Franz Felsberger (SPÖ) |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 54,99 km² |
| Nadmorska višina | 415-855 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 7.679 (1 januar 2011)[1] |
| - Gostota | 140 /km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Avtomobilske oznake | KL |
| Poštna številka | 9065 |
| Območna številka | 0463 |
| Spletna stran | www.ebenthal.co.at |
Žrelec (nemško Ebenthal in Kärnten) je naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom na Koroškem.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Naselje Žrelec v katerem živi 1.197 prebivalcev (stanje 31.12.20078) se nahaja na jugovzhodu Celovca na Celovškem polju, od katerega je oddaljen okoli 5 km, na nadmorski višini 415 mnm v vznožju vzhodnega dela Gur.
[uredi] Sosednje občine
- sever = Celovec - severovzhod = Pokrče - zahod = Žihpolje - vzhod = Grabštanj - jugozahod = Borovlje - jug = Šmarjeta v Rožu - jugovzhod = Galicija
[uredi] Vasi in zaselki
Istoimenska občina, ki šteje 7.642 prebivalcev se razprostira na površini 54,99 km² in obsega naslednja naselja in zaselke v katerih živi naslednje število prebivalcev (stanje na dan 31.12.2008):
|
|
[uredi] Galerija slik
-
Podkrnos, Stara pivovarna
-
Župnijska cerkev Mariji pomočnici v Žrelcu
-
Župnijska cerkev sv. Jerneja v Zgornjih Medgorjah
-
Župnijska cerkev v Podkrnosu
-
Župnijska cerkev sv. Magdaleni v Podgradu
-
Župnijska cerkev Šentlambert na Radišah
-
Radiše in župnijska verkev
-
p.d. Tavrar na Radišah
-
Žrelski slap
-
Dravski most v Podgradu z Gurami
-
Glina med Podkrnosom in Cotarijo
[uredi] Zgodovina
Leta 860 je podaril bavarski kral Ludvik salzburškemu škofu Adalvinu velika posestva, med njimi tudi dvorec ad Gurnitz oz. Podkrnos. 984 se prvič omenja v neki listini kraj Žrelec (Schrelz). V 12. stoletju je dala Salzburška škofija zgraditi grad "Greifenfels" na severnem robu Gur. 1404 postane grad fevd viteške gospode v Suhi. Na vznožju gradu je zgradil Krištof Suški 1566 dvorec, ki je prvič imenovan 14. septembra 1567 pod imenom Žrelec. Leta 1704 so grofje rodbine Goëss kupili posestva in tako je Žrelski dvorec še danes v njihovi lasti.
Leta 1792 postane Žrelec ekspozitura in leta 1906 samostojna fara/župnija. 30 let kasnneje je Žrelec imel pribljižno 250 prebivalcev in 40 hiš.
Med leti 1918-1920 je potekala demarkacijska linija ob reki Glini skozi občino, južno od te linije je vsekakor živela slovenska večina v strnjeni obliki, otroci so se nemščino naučili v glavnem šele v šoli, prej jo niso znali.
14. in 15. aprila 1942 postane Žrelec prizorišče nacističnega terorja, saj so oblasti blizu želežniške postaje uredili začasno taborišče za prisilno deportirane slovenske družine, ki so bile razlastninjene in deklarirane kot narodu sovražne. SS-ovske tolpe so pripeljale 1075 Slovencev iz cele Koroške, tako da so strateško povsod širile strah in teror. Več kot polovica ujetnikov so bili otorci in mladinci. Najmlajši ujetnik je imel komaj 17 dni, najstarejši je bil star 88 let. Te deportacije so hkrati pomenile začetek masivnega orgaiziranega oboroženega odpora, ki je bistveno prispeval k osvoboditvi in ponovni ustanovitvi republike Avstrije v starih mejah. [2]
Radiše ima od nekdaj svoje slovensko prosvetno društvo s stoletno tradicijo in svoj slovenski kulturni dom. [3]
Občina je bila ustanovljena leta 1850. Ob reformi občin leta 1972/73 sta bili priljučeni 1. januarja 1973 še občini Radiše in Medgorje, ter del Celovca, Žihpolj in Grabštanja, kar je imelo tudi narodnostnopolitične motivacije in posledice. Občina je dvojezična in ima dvojezične šole.
[uredi] Prebivalstvo
Žrelec ima po popisu iz leta 2001 7.427 prebivalcev, od tega znaten del Slovencev.
[uredi] Slovensko narečje
Občina Žrelec pripada v večjem ravninskem delu z Radišami in z Medgorjami poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje med rožanščino in podjunščino (glej Slovenska narečja). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. Katje Sturm-Schnabl. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: "...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]".[4]
[uredi] kmečko stavbarstvo
-
Arherjeva domačija v Gradnici
-
Hlev v Kozasmojah
-
p.d. Šubernik v Zgornjih Rutah
-
p.d. Mesnar na Radišah
-
Hlev v Cotariji
[uredi] Literatura
- (delno) Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
- Tomaž Ogris: Radiše Radsberg, Klagenfurt/Celovec 2009, založba Drava; ISBN 978-3-85435-603-5
[uredi] Viri
- ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2011-01-01.
- ^ Avguštin Malle (Hrsg.), Die Vertreibung der Kärntner Slowenen / Pregon Koroških Slovencev 1942-2002, Drava Verlag 2002, ISBN 3-85435-387-1.
- ^ Slovenskko prosveno društvo Radiše : http://www.spd-radise.at/SPD_Radise/domov_Home.html
- ^ Johann Scheinigg, Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken, phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Žrelec |
