Pogovor:Celovec

Angleščina?

Zakaj navajamo angleške izraze zemljepisnih krajev? Jaz jih ne bi (nemškega seveda bi). --romanm 10:40, 24 feb 2004 (CET)

Imaš prav. Klagenfurtu edino Slovenci rečemo Celovec. Vsi vemo zakaj. Še celo Hrvati mu rečejo Klagenfurt. Če bi bila zgodovina pravična, bi seveda tudi Angleži rekli Celovcu Celovec in ne Klagenfurt. Verjetno sem podzavestno na to mislil. Bom angleščino izpustil, seveda.

Slogi

Primož še vprašanje zate (in za vse nas). Zakaj je 'lepše'/pravilneje uporabljati »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«), namesto "Altstadtzauber" ("Čarobnost starega mesta"). Sam niti ne vem kako naj ta znaka pridelam s tipkovnico. Že tako ali tako imam probleme z znaki kot sta npr. ],[. Takole na pamet ju lahko pridelam le s kopiranjem. Ja, če pogledam "Character Map" ju najdem s kombinacijo ALT+0171 («) in ALT+0187 (»). Ali nista znaka », « enakovredna znaku "? Če nista, bi bilo dobro to nekam navesti, da se ne bi slogi križali. Lahko kar na npr. Wikipedija:Urejanje strani. V časih pisalnih strojev teh dveh znakov ni bilo in so, mislim da, uporabljali ". Ponavadi vidimo » in « v knjigah. Ali sta potrebna tudi tukaj ali je to le osebni okus? --XJam 12:30, 24 feb 2004 (CET)

Pravopis v členu 460 dopušča pet vrst narekovajev: »dvojne francoske« (dvojni srednji, v Konquerorju jih dobim z AltGr-X in AltGr-Y), ›enojne francoske‹ (enojni srednji), „dvojne nemške" (dvojni spodaj-zgoraj), ‚enojne nemške' (enojni spodaj-zgoraj) in "angleške" (dvojni zgornji). Tako da gre prejkone za osebni okus. V času pisalnih strojev so res uporabljali angleške narekovaje, ker drugih ni bilo; kdor se je hotel posebej potruditi, da bi bili narekovaji v okviru tehničnih možnosti karseda podobni tistim, ki smo se jih učili v šoli (»dvojni nemški«), je pri tipkanju levega narekovaja valj privzdignil za pol vrstice, tako da je narekovaj udaril za pol vrstice nižje, kar je bilo približno podobno želenemu učinku. V času pisalnih strojev so pisali tudi mali L namesto enice in O namesto ničle, tako da se na ta čas ne bi preveč oziral, ker je verjetno pomenil doslej najnižjo točko v tipografiji. --Peterlin 11:17, 27 feb 2004 (CET)

Uph, v šoli. V kateri šoli? Kolikor se sam spomnem, nisem nikoli nič slišal o kakršnihkoli narekovajih - razen, če nisem kaj prešprical (to pa nisem počel pogosto). Vendar vseeno zanimivo. Če pogledam ASCII tabelo so vsi trije že notri, " 22. (Quotation Mark), « - 171. (Left-Pointing Double Angle QM), » - 178. (Right-Pointing ~), › in ‹ pa lahko hitro zamenjamo z > in <. Vprašanje je tudi kdaj sploh lahko/moramo uporabljati kakršnekoli narekovaje. Tu je spet odvisno od mnogo činiteljev v zvezi z raznimi slogi in raje ne bi sedaj o tem. Samo na hitro. Sam jih na primer uporabim (pa tudi kakor vidim v angleški wikipediji), če hočem nakazati na neko besedo, ki v drugem jeziku ali sotvarju pomeni soznačico ali nekaj takšnega. Enojne pa uporabim, za besede v pogovornem jeziku npr. 'šmirjokl', ipd. Samo v naši Wikipediji sem do sedaj zasledil ta dvojna francoska narekovaja - nikjer drugje. Hvala lepa za odgovor. Sam bi se oziral na stare čase edino zaradi preprostosti - saj tudi tako se da ogromno povedati. Kar mi je bilo všeč tudi iz teh starih časov sta uporaba tehnike dvojnih presledkov namesto kurzivnih tipov/naborov črk za npr. navajanje naslovov del: L i b e r   D e   r e v o l u t i o n i b u s   o r b i u m   c a e l e s t i u m. (Dobra 'fora' - in zelo pregledna). Drugo kar mi je bilo všeč, je bila uporaba v TeXu malih velikih črk (caps) McBRIDE, sicer ne v plainTeXu, pa vendar. Ko sem pisal članke še v TeXu, sem uporabljal to za navedbe imen (oziroma samo priimkov) - podobno ima to sedaj esperantska različica wikipedije. Sam bi tukaj v Wikipediji uporabljal npr. John McTIERNANKOWITZ. Škoda tudi, da HTML ne loči med \sl (poševnimi črkami - ponavadi za naslove) in \it (ležečimi/kurzivnimi črkami - za navedbo npr. novih pojmov, itd). --XJam 12:59, 27 feb 2004 (CET)