Schönbrunn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Unescova svetovna dediščina
Palace and Gardens of Schönbrunn
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Schloss Schoenbrunn August 2006 406.jpg
Pogled na Schönnbrunn z Gloriette.

Države Avstrija
Tip Kulturni
Kriterij i, iv
Referenca 786
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1996 (20. zasedanje)

Palača Schönbrunn (nemško Schloss Schönbrunn) na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in od leta 1860 tudi glavna turistična znamenitost Dunaja. Palača in vrtovi odsevajo okus, zanimanje in duhovni svet habsburških vladarjev.

Zgodnja zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1569 je Maksimilijan II. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, kupil veliko močvirje pod vznožjem hriba med Meidlingom in Hietzingom na Dunaju, kjer je dal prejšnji lastnik leta 1548 postaviti dvorec z imenom Ketterburg. Vladar je ukazal, naj območje izsušijo in nanj naselijo divjad, kot so fazani, divje race, jeleni in divje svinje, za potrebe lova in zabavo dvorjanov. Na majhnem ločenem delu so naselili tedaj »eksotične« ptice, kot so purani in pavi. Prav tako so zgradili tudi več ribnikov.

Ime Schönbrunn nemško: »lepi vodnjak«, izvira iz arteškega vodnjaka, iz katerega so vodo pili dvorjani. Legenda pripoveduje, da naj bi vladar, ko ga je prvič zagledal, ves prevzet vzkliknil: »kako lep vodnjak !!«.

V naslednjem stoletju so posest uporabljali predvsem za lov in rekreacijo. Posebej Eleonora Gonzaga, ki je oboževala lov, je rada hodila semkaj in je po smrti svojega moža Ferdinanda II. dala tu postaviti majhno rezidenco, v kateri je prebivala. Med leti 1638 in 1643 je svojo palačo priključila Katterburgu. V leto 1642 datira tudi prvi pisni zapis imena Schönbrunn. Prvotna Schönbrunnska oranžerija izvira prav tako v čase Eleonore Gonzaga: tedaj so poročali, da so na Dunaj pripeljali »okoli sto italijanskih dreves«, da bi izpolnili željo italijanske dame, med njimi tudi dva ducata grenkih oranževcev (»Pomeranzen«).

Med turškim obleganjem leta 1683 so bile stavbe porušene in nikoli obnovljene.

Sedanja palača[uredi | uredi kodo]

Od 18. stoletja do leta 1918, je bil Schönbrunn rezidenca habsburških cesarjev. Arhitekta Johann Bernhard Fischer von Erlach in Nikolaus Pacassi sta zaslužna za njegovo podobo, zgledovala sta se po palači francoskih kraljev Versailles , v slogu dekorativnega baroka.

Palača je, skupaj z okoliškim parkom, od leta 1996. uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.

Park Schönbrunn[uredi | uredi kodo]

Schönbrunn obkroža velik park, ki je bil dokončan leta 1770. Dvorni arhitekt Johann Ferdinand Hetzendorfer von Hohenberg se je pri zasnovi parka zgledoval po parkih francoskega kraljevega dvora. Brezhibno urejena drevesa in cvetlične gredice obkrožajo široke in dolge aleje, ki vodijo do okrasnih ribnikov, vodnjakov in številnih skulptur.

Skupaj s parkom, prvim živalskim vrtom na svetu iz leta 1752, ter drugimi pripadajočimi objekti, je palača izreden primer »Gesamtkunstwerka«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

UNESCO - zaščita dediščine (evropska unija). Edinstvenost baročnega gradu in parka je leta 1996 prepoznala tudi organizacija UNESCO in ga uvrstila na seznam svetovne kulturne dediščine.

Koordinati: 48°11′04″N 16°18′43″E / 48.184516°N 16.311865°E / 48.184516; 16.311865