Jakob Missia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jakob Missia
Jakob Missia.jpg
Veroizpoved:   rimskokatoliška
Škofovska služba
Sedež:   Ljubljana
Naslov:   pokojni ljubljanski knezoškof
Obdobje službovanja:   1897 - 1899
Predhodnik:   Janez Zlatoust Pogačar
Naslednik:   Anton Bonaventura Jeglič
Verska kariera
Duhovniško posvečenje:   1863
Prejšnja služba:   stolni kanonik v Gradcu
Naslednja služba:   goriški nadškof, nato kardinal in član rimske kurije
Osebni podatki
Datum rojstva:   30. junij 1838
Kraj rojstva:   Mota
Datum smrti:   24. marec 1902
Kraj smrti:   Gorica

Jakob kardinal Missia, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog, filozof, katoliški knezoškof in kardinal, * 30. junij 1838, Mota, † 24. marec 1902, Gorica.

Življenjepis [uredi]

Jakob Missia se je rodil 30. junija 1838 v Moti pri Ljutomeru. Že zgodaj se je pod vplivom starejšega brata odločil za duhovniški poklic. Gimnazijo in prvi letnik bogoslovja je Missia opravil v Gradcu, potem je bil sprejet na rimski Collegium Germanicum. Študij je končal leta 1863 v Rimu; doktoriral je iz teologije in filozofije, tega leta je bil tudi posvečen v duhovnika. Nato se je vrnil v Gradec, kjer je postal prefekt v deškem semenišču. Med letoma 1866 in 1871 je bil kaplan in tajnik dveh sekovskih škofov – Ottokarja Marie grofa Attemsa inJohanna Baptista Zwergerja. Kasneje je v Gradcu služboval kot kancler ordinariata in stolni kanonik.

Cesar Franc Jožef ga je 14. junija 1884 imenoval za ljubljanskega knezoškofa, na tem mestu je nasledil Janeza Zlatousta Pogačarja. Pod Missievim duhovnim patronatom je v Ljubljani med 29. In 31. avgustom 1892 potekal Prvi slovenski katoliški shod.

Decembra 1897 je postal goriški nadškof in ilirski metropolit, 19. junija 1899 pa ga je papež Leon XIII. Imenoval za kardinala. Tako je postal prvi Slovenec, ki je prejel »kardinalski klobuk«-postal kardinal.

Umrl je v Gorici 24. marca 1902.

Prepričanje [uredi]

Missia si je ob nastopu škofovske službe želel popolno prenovo verskega življenja v svoji diecezi. Po njegovem mnenju Kristus ne sme biti navzoč samo v cerkvi, temveč povsod. Knezoškof je veliko nevarnost videl v socialističnem gibanju. V teh in drugih pogledih se je pogosto strinjal z Antonom Mahničem.

Glej tudi [uredi]