Jožef Pogačnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jožef Pogačnik
Jožef Pogačnik 1920s.jpg
Veroizpoved:   rimskokatoliška
Škofovska služba
Sedež:   Ljubljana
Naslov:   pokojni ljubljanski nadškof in metropolit
Obdobje službovanja:   1964 - 1980
Predhodnik:   Anton Vovk
Naslednik:   Alojzij Šuštar
Verska kariera
Duhovniško posvečenje:   25. junija 1927
Prejšnja služba:   glej življenjepis
Osebni podatki
Datum rojstva:   28. september 1902
Kraj rojstva:   Kovor nad Tržičem
Datum smrti:   25. marec 1980
Kraj smrti:   Ljubljana

Jožef Pogačnik, slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof, ljubljanski metropolit* 28. september 1902, Kovor nad Tržičem, † 25. marec 1980, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Pogačnik je gimnazijo in maturo je končal kot gojenec Marijanišiča leta 1922. Potem je študiral bogoslovje in modroslovje v Innsbrucku, tam je bil 25. julija 1927 tudi posvečen v duhovnika. Dve leti zatem pa je dosegel doktorat iz bogoslovja in modroslovja. Bil je odličen dušni pastir, pridigar in spovednik, duhovnik širokih obzorij, pesnik, kritik in predavatelj. Od leta 1929 je bil kaplan v Kranju in poučeval verouk na gimnaziji. Po treh letih pa je prišel za kaplana v ljubljansko škofijo v Trnovo, župnik je bil Fran Saleški Finžgar. Od leta 1935 do 1945 je bil profesor verouka na učiteljišču. 1. septembra 1937 je postal ravnatelj Marijanišiča v Ljubljani. V začetku leta 1945 je postal kanonik Codellijevega kanonikata, nato arhidiakon, škofijski cenzor, referent za pastoralne konference in član cerkvenega sodišča.

Tam je leta 1950 kot odličen jurist postal tudi načelnik oficial. Konec oktobra 1950 je bil imenovan za prorektorja semenišča v Ljubljani, 19. marca 1951 pa za škofovega delegata ali namestnika. Tu je ostal vse do imenovanja Antona Vovka za rezidencialnega škofa.

Leta 1959 je Jožef Pogačnik postal generalni vikar, 28. februarja 1963 pa ga je papež imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. Po smrti Antona Vovka je bil 2. marca 1964 imenovan za ljubljanskega nadškofa, 5. aprila pa je bil umeščen.

Jožef Pogačnik se je kot ljubljanski nadškof leta 1967 udeležil prve redne škofovske sinode v Rimu. Redno se je udeleževal tudi drugih zborov. Prizadeval si je, da je ljubljanska nadškofija postala metropolija. Ustanovil jo je papež Pavel VI. 22. novembra 1968, s tem pa je tudi Pogačnik postal metropolit. Od leta 1925 je sodeloval z Mohorjevo družbo ter dosegel, da smo Slovenci med prvimi dobili mašno knjigo - Rimski misal.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]