Anton Mahnič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Unbalanced scales.svg
 Ta članek naj bi bil pristranski. Oglejte si razpravo na pogovorni strani. Prosimo, da ne odstranite tega sporočila dokler ni spor razrešen.


Anton Mahnič
Rojstvo: 14. september 1850
Kobdilj
Smrt: 14. december 1920
Zagreb
Poznan/a po: pisatelj, kritik, urednik
Poklic: teolog, katoliški škof

Anton Mahnič, slovenski teolog, škof na otoku Krku, pesnik, pisatelj, kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in urednik, * 14. september 1850, Kobdilj, † 14. december 1920, Zagreb.

Vsebina

Življenjepis [uredi]

Napis na spominskem obeležju Štanjelu

Mahnič je v Gorici leta 1871 končal gimnazijo, 1874 teologijo in postal duhovnik. Na Dunaju je leta 1881 doktoriral iz teologije. V goriškem bogoslovju je predaval biblijske nauke. Od 1884 je urejal škofijski list Folium periodicum in od 1889 do 1890 glasilo Soča, ter od 1888 do 1896 izdajal dogmatski list Rimski katolik. Leta 1891 je postal ravnatelj semenišča v Gorici in bil leta 1896 imenovan za škofa na Krku, kjer se je pokazal kot odličen branilec hrvaškega naroda na otoku proti italijanski okupaciji in bil zato preganjan. Proitalijansko usmerjeni so ga tožili celo v Vatikanu, sam pa je po koncu prve svetovne vojne večkrat javno protestiral proti italijanskim oblastem. Zato so ga za leto dni konfinirali v Italiji, od koder se je vrnil bolan in je v Zagrebu umrl.

Literarno delo [uredi]

Mahnič je v mladosti objavljal poezijo in prozo. V Folium periodicum latinska vzgojna pisma Paedagogogica (1881 do 1889). Kot kritik je nastopil v podlistkih Dvanajst večerov (Slovenec 1884) v katerih je razvijal svojo zamisel katoliške estetike. S svojimi napadi na S. Gregorčiča je izval ostro politično razhajanje in povzročil delitev na t.i. klerikalce in liberalce.[navedi vir] V listu Rimski katolik se je lotil realizma, naturalizma, ateizma in nihilizma, ki ga je prepoznal v delih J. Trdine, J. Jurčiča, I. Tavčarja in F. Levstika.

V kulturni boj, ki ga je razvnel Mahnič z razlaganjem svojih nazorov o umetnosti v slovenski literaturi, je I. Tavčar 1891 posegel s satirično utopijo 4000. Tavčar je sklenil osmešiti Mahničevo početje in njegov pogled na svet in življenje. Anton Mahnič je obsojal vse, kar ni bilo v skladu s cerkvenimi dogmami; zahteval je, da si Slovenci kot »katoliški narod« urede narodno, politično in literarno življenje po katoliških načelih. V Rimskem katoliku je pod psevdonimom Tone od Kala priobčeval spis Iz dnevnika Štefana Hodulje in se v njem spotikal ob ljubezenske (»pregrešne«) in »svetobolne« pesnike in pisatelje, meščansko življenje in drugo. Satiro je Tavčar imenoval »času primerno povest iz prihodnjih dob« s podnaslovom »po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo«. Pozneje se je do svoje satire distanciral.[navedi vir]

Glej tudi [uredi]

Viri [uredi]

Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Anton Mahnič
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
  • Acta curiae episcopalis Veglensis, 1898-1918 (I-XXI)
  • Acta et Decreta I. Sinodi Veglensis, Veglae 1901.
  • Acta et Decreta II. Sinodi Veglensis, Veglae 1911.
  • Čas, Znanstvena revija »Leonove družbe«, Ljubljana 1907-1922 (I-XVI)
  • Dr. Anton Mahnič, Več luči, Iz »Rimskega katolika« zbrani spisi, Uredil dr. Aleš Ušeničnik, Ljubljana 1912,
  • Drago Klemenčič, Il Cristocentrismo del Vescovo Anton Mahnič (Kristocentrizem škofa Antona Mahniča, v italijanščini), exercitation, Roma 1970, Pontrificia universitatis Lateranensis.
  • Drago Klemenčič, Zemeljske stvarnosti pri škofu Mahniču, Osnutek za doktorsko disertacijo, Rim 1971, oštevilčenje po vrsti.
  • Folium periodicum Archidieceseos Goritienssis, Gorica
  • Hrvatska Straža, Časopis namijenjen filozofiji i drugim znanostima, Krk-Senj 1903-1918
  • Ignacije Radić, Doktor Anton Mahnič, biskup krčki, Slav. Požega 1940, Dobra štampa.
  • Izbrane poezije, Simon Gregorčič, MD 1961, Priredil dr. France Koblar.
  • Katolički svećenik, Aton Mahnič, Priredio Antun Alfirević DI, Split 1938.
  • Katoliški obzornik, Izdaja »Leonova družba« v Ljubljani, 1897-1906 (I-X).
  • Koblar France, Simon Gregorčič – njegov čas, življenje in delo, SM, Ljubljana 1962.
  • Luč, Glasilo hrv. Kat. Narodnog đaštva, Zagreb 1929 (XXV).
  • Rimski katolik, Urejeval in izdajal dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici, 1889-1896, (I-VIII), Gorica.
  • Slovensko-hrvatski katoliški shod v ljuubljani 1913, V Ljubljani 1913, Založila Katoliška bukvarna, Izdal pripravljalni odbor.
  • SS. Eucharistia, Vestnik »Duhovnikov častivcev«, slovenskih in hrvatskih, Krk, 1902-1910 (I-IX) (slovenski, hrvaški in latinski članki).
  • Svećenička zajednica pod zaštitom Presv. Srca Isusova, Glasilo diecezanskih urdruga hrvatskoh i slovenskog svećenstva i Družbe Svećenika Klanjalaca, Krk, 1911-1918 (I/X/-VIII/XVII/).
  • Turk J., Kulturno zgodovinski pomen dr. A. Mahniča, Rokopis predavanja z dne 12. XII. 1937, ŠAL, fasc. 3a/14.
  • Zora Luč, Glasilo kat. Đačke lige, 1922 (XXIII), Zagreb.

Zunanje povezave [uredi]

  • [1] Anton Mahnič: definicija (angleško)
  • [2] Rimsko-katoliška škofija Krk (angleško)
  • [3] Findtarget o Antonu Mahniču
  • [4]Anton Mahnič: Dvanajst večerov (povzetek)
  • [5] Anton Mahnič (Sclavinia – Gorica)


Književnost  Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anton_Mahnič&oldid=3907168«