Senj
| Senj | |
|---|---|
| Država: | |
| Število prebivalcev: | 5491 (2001) |
| Mesto: | Senj |
| Županija: | |
| Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. | |
Senj je mesto in pristanišče v Ličko-senjski županiji na Hrvaškem.
Senj je mesto ob Velebitskem kanalu amfiteatralne lege v vznožju Vratniškega prelaza, ki se z višino 698 mnm pne nad Senjem, ob glavni cesti Reka-Split. Mesto je zelo izpostavljeno burji, tako da je pozimi eno najhladnejših mest na hrvaški obali Jadrana.
Najstarejše mesto severnega Jadrana ima polkrožno obliko. S treh strani ga obkrožajo visoki gorski grebeni, na četrti strani pa je morje. V polkrožnem zalivu sta dva valobrana in trije pomoli. Na obeh valobranih in enem pomolu stojijo svetilniki. Luka ni varna ob severozahodnem in zahodnem vetru, ne priporočajo pa jo tudi ob burji. Pristajati je možno na vseh treh pomolih in obeh valobranih.
Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu severnega valobra dolgega 50 m oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Na tem valobranu stoji tudi 10 t dvigalo. Svetilnik, ki stoji na koncu drugega 40 m dolgega valobrana oddaja svetlobni signal B Bl(3) 10s. Nazivni domet svetilnika je 6 milj. Svetilnik na pomolu pa oddaja svetlobni sigbal: Z Bl 2s.
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Senj je slovito zatočišče uskokov, vztrajnih borcev proti Turkom in Benečanom, v 16. in 17. stoletju, zelo spretnih v bojih na kopnem in izkušenih na vodi. Senj je bil naseljen že predrimskih časih, rimska Senia pa je bilo važno trgovsko središče in pristanišče. To zgodovinsko mesto ima zelo bogato preteklost. V 10.stol. je bilo pomembno središče glagoljaštva. Od leta 1493 naprej so tukaj tiskali tekste v glagolici. Senj je postal sedež škofije 1154. V 13. stol. je mesto pripadalo Frankopanom, nato pa si ga je 1469 prisvojil ogrsko-hrvaški kralj Matija Korvin, leta 1526 pa Avstrija. Od začetka 16. stol. je bil Senj zatočišče in svojstvena država senjskih uskokov, doseljencev iz Bosne, ter iz delov Dalmacije, ki so bežali pred turško oblastjo. Leta 1617 so Avstrijci uskoke razselili, njihove ladje pa potopili.
Med številnimi spomeniki te burne preteklosti, ki so se v večji ali manjši meri ohranili do danes, je najznamenitejša utrdba Nehaj, ki jo je senjski kapitan Ivan Lenković leta 1558 zgradil na hribu nad mestom. V samem naselju, ki je v dodršni meri ohranilo nekdanjo strukturo in podobo, so največje znamenitosti Velika placa, eden lajlepših baročnih trgov severnega dela Jadranske obale, in frančiškanski samostan ter romanska katedrala sv. Marije, ki je bila zgrajena ob koncu 11. stol. in znatno preurejena v 18. in 20.stol., ter mestni muzej v gotsko-renesančni palači Vukasović zgrajen v 15. stoletju.
Demografija [uredi]
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 2953 | 3496 | 3039 | 2785 | 3182 | 3296 | 3036 | 3072 | 2722 | 3093 | 3903 | 4906 | 5536 | 5998 | 5491 |
Viri in opombe [uredi]
Glej tudi [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Senj |