Krk (mesto)

Krk (mesto)
Krk (mesto)
	Krk-pristanišče
	Krk (mesto) Geografska lega na Hrvaškem
	45°1′34″N 14°34′32″E / 45.02611°N 14.57556°E
Država	Hrvaška
Županija	Primorsko-goranska županija
Mesto	Krk
Nadm. višina	24 m
Prebivalstvo (2001)
• Skupno	3.364
Poštna številka	51500 Krk (mesto)
	Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).;

Za druge pomene glej Krk (razločitev).

Krk je navečje mesto na otoku Krku s 3.730 prebivalci (2011) in pristanišče na jugozahodni obali otoka ter sedež istoimenske mestne občine (Grad Krk) s 70036281000000000006.281 prebivalci, ki upravno spada v Primorsko-goransko županijo s sedežem na Reki.

Je tudi sedež rimskokatoliške Škofije Krk (hrv. Krčka biskupija, slovensko imenovana tudi Krška škofija, vendar je ne smemo zamešati z istoimensko Krško škofijo na avstrijskem Koroškem), ki teritorialno obsega kvarnerske otoke (Krk, Cres, Lošinj in Rab) ter je sufragan Reške metropolije.

Geografija

Centralni del mesta Krk je zgrajen na ozkem prostoru med dvema zalivčkoma Krškega zaliva. Novejši del mesta, pa se širi jugovzhodno in jugozahodno od starega mestnega jedra. Mesto je naravno zaščiteno pred burjo in ima zelo ugodno klimo. Povprečna januarska temperatura je 5,6 °C, julijska pa 24,6 °C.

Naselja

V sestavu občine Krk je 15 naselij: Bajčići, Brusići, Brzac, Kornić, Krk, Lakmartin, Linardići, Milohnići, Muraj, Nenadići, Pinezići, Poljica, Skrbčići, Vrh in Žgaljići.

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih^[1]
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
1440	1582	1592	1620	1648	1778	1411	1812	1473	1470	1280	1531	2077	3022	3364

Zgodovina

Mesto je bilo naseljeno že v prazgodovinskem času in identificirano kot Kuryka antične Grčije, ter kot Curicum iz rimske dobe, vendar je zanesljivo, da so ga že pred tem osnovali Liburni. Iz rimskih časov so ohranjeni ostanki term, obzidja, mozaikov in delov stavb.

Najpomembnejši kulturnozgodovinski objekt v metu je romanska katedrala, zgrajena v začetku 12. stoletja, na ostankih starokrščanske bazilike iz 5. - 6. stoletja. Od drugih zgodovinskih spomenikov je treba omeniti : kvadratni obrambni stolp iz 12. stol., dele obzidja iz 15. in 16. stol., cerkev Gospe od Zdravlja iz 12. stol. in razvaline cerkve sv. Lovra.