Narte Velikonja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Narte Velikonja
Narte Velikonja 1930s.jpg


Narte Velikonja, slovenski pisatelj in kulturni delavec, * 8. junij 1891, Predmeja, † 25. junij 1945, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Kot fant je sprva razmišljal o duhovništvu, a se je kasneje odločil za pravo. Študiral je na Dunaju, bil nekaj časa v vojski in 1918 diplomiral. Poročil se je z nečakinjo tedanjega ljubljanskega škofa Jegliča. Imela sta 13 otrok. Opravljal je različna dela v pokrajinski in banovinski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je delal pri Zimski pomoči; bil je tudi glavni pobudnik in eden od urednikov Zbornika Zimske pomoči. Ostro je nastopal proti komunističnemu nasilju med vojno. Maja 1945 je bil kot okupatorjev kolaborant[navedi vir] aretiran, pred sodiščem na montiranem procesu obsojen na smrt in ustreljen. Njegovo književno delo je bilo v javnosti prepovedano, prav tako se ne ve, kje je pokopan; o njem so pisali in njegove knjige tiskali v zdomstvu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa se je razvil v pripovednika modernega realizma. Snov je zajemal predvsem iz rodnega okolja na obrobju Trnovskega gozda. Z jasnimi potezami je slikal kmeta, bajtarja in delavca v boju za preživetje težavnih gospodarskih in političnih razmer, zajemal prvinskost kmečkega življenja in se osredotočal na psihološko doživljanje posameznika. Razmere pod Italijansko oblastjo je opisal v povesti V Smrlinju (Mladika, 1921). Zgodnje novele je objavil v zbirkah Sirote in Otroci. Naklonjenost bralcev si je pridobil zlasti s povestjo Višarska polena; izšla je v zbirki Mohorjeve družbe Slovenske večernice, vendar je močno presegala tradicionalne okvire te zvrsti. Med njegova najpomembnejša besedila sodi povest Besede; v njej se je močno približal ruralizmu na Slovenskem. V knjigi Naš pes je zbral vesele zgodbe iz svojega otroštva. V zadnjem obdobju je pisal, deloma po lastnih izkušnjah, tudi novele o bolnih. Humoristične zgodbice je zbral v knjigah Pod drobnogledom in Zbiralna leča. Za gledališče je napisal nekaj ljudskih dram (Suženj, DiS, 1916; Tabor, Mladika, 1940).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Proza[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

  • Suženj, (DiS, 1916).
  • Tabor, (Mladika, 1940).
  • Župan, v rokopisu.
  • Njiva, v rokopisu.

O njem[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]