Brandenburška vrata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Brandenburška vrata

Brandenburška vrata (nemško Brandenburger Tor) stojijo na zahodnem delu bivšega razdeljenega Berlina in predstavljajo razpoznaven simbol mesta. Veliko pomembnih dogodkov v zgodovini Berlina je povezanih prav z brandenburškimi vrati kot z mestnim in državnim simbolom. Postavljena so bila na zahtevo Friedricha Wilhelma II, zgradil pa jih je Karl Gotthard Langhans med letoma 1788 in 1791.

Vrata so sestavljena iz dvanajstih dorskih stebrov, po šestih na vsaki strani. Nad vrati je kvadriga z boginjo miru, ki se vozi v slavnostni kočiji.

Čeprav se izgled Brandenburških vrat skozi zgodovino ni spremenil, pa se je skozi čas spreminjal njihov pomen. Ko je leta 1806 Napoleon osvojil Berlin, je kvadrigo odnesel v Pariz. V času nacistične Nemčije so si vrata »prilastili« nacisti kot simbol svoje moči in zmage. Leta 1945 so vrata prišla v last vzhodno- in zahodnonemške vlade, leta 1961 pa so vrata postala del Berlinskega zidu in bila tako zaprta za javnost. Župan Richard von Weizsäcker je takratno situacijo opisal: »Dokler bodo Brandenburška vrata zaprta, bo problem Berlinskega zidu ostal odprt.« Ko je leta 1989 berlinski zid padel in je zahodnonemški kancler Helmut Kohl zakorakal skozi vrata proti vzhodnonemškemu premieru Hansu Modrowu, so vrata simbolizirala svobodo in složnost mesta.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]