Marlene Dietrich

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marlene Dietrich
Marlene Dietrich in Stage Fright trailer.jpg  *
Marlene Dietrich na predstavitveni sliki za film Stage Fright (1950)
Rojstvo Marie Magdalene Dietrich
(1901-12-27)27. december 1901
Berlin - Schöneberg, Nemško cesarstvo  *
Smrt 6. maj 1992 (1992-05-06) (90 let)
Pariz, Francija  *
Državljanstvo Flag of Germany.svg Nemčija
Flag of the United States.svg ZDA
Poklic igralec, filmski igralec in pevec
Leta aktivnosti 1919 (film) - 1984 (film)
Zakonci Rudolf Sieber (1924-1976)
Otroci Maria Riva (rojena 1924)
Spletna stran
marlene.com  *


Marlene Dietrich IPA: [maɐˈleːnə ˈdiːtrɪç]; nemško-ameriška igralka in pevka, * 27. december 1901, Nemčija, † 6. maj 1992, Pariz.

Poznana je kot prva nemška igralka, ki je postala uspešna v Hollywoodu.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Marlene Dietrich se je rodila v premožni družini v Schönebergu, berlinskem okolišu. Bila je mlajša od dveh otrok. Njen oče je bil policijski poročnik in je umrl leta 1907.[1] Njena mama je izhajala iz znane družine, ki se je ukvarjala z izdelovanjem ur. Po smrti svojega moža, se je mama znova poročila in sicer z moževim prijateljem Eduardom von Loschem, ki pa je že leta 1916 umrl za posledicami poškodb iz prve svetovne vojne.

V času šolanja je Marlene odkrila ljubezen do glasbe, še posebej do igranja violine. Želela je postati profesionalna violinistka, a so se ji sanje sesule, ko si je poškodovala zapestje. Tako je odkrila čar gledališča in kasneje filma, ki je bil takrat še v povojih.

Začetki kariere[uredi | uredi kodo]

V njenih biografijah je pogosto omenjeno, da je bila učenka znanega Maxa Reinhardta, a se je izkazalo, da je bil ta podatek le eden izmed mitov, s katerimi se je rada obkrožala in si širila sloves. V resnici nikoli ni uspešno opravila avdicije pri njem.

Kljub temu pa ni izgubila volje in je še naprej poskušala z avdicijami. Nastopila je v mnogih zgodnjih filmih, ki pa se niso ohranili. Pri snemanju enega izmed njih je spoznala svojega bodočega moža in najboljšega prijatelja Rudolfa Sieberja, s katerim se je poročila 17. maja 1924.[2] 13. decembra 1924 se jima je rodil edini otrok Maria Elisabeth Sieber (bolj znana kot Maria Riva).[3]

Leta 1929 je imela srečo in je bila povabljena na avdicijo za film Der Blaue Angel, za vlogo brezsrčne pevke v kabareju. Režiserja Josefa von Sternberga je tako očarala s svojim lahkotnim pristopom k stvari, da se je takoj odločil zanjo. Njuno sodelovanje s tem filmom pa je bil šele začetek. Der Blaue Angel je bil tako uspešen, da se je Dietrichova odločila odpotovati v ZDA, kjer naj bi poskušala posneti še več filmov z von Sternbergom. Sledili so filmi Morocco, Dishonored, Shanghai Express, Blonde Venus, The Scarlet Empress in The Devil is a Woman. Zavoljo nove slave se je odločila, da radikalno spremeni svoj videz in postane bolj »hollywoodska«: izgubila je mnogo kilogramov in pravijo, da si je dala izpuliti nekatere zobe, da bi ličnici prišli bolj do izraza. Von Sternberg pa ji je pomagal pri šolanju angleščine. Njuno sodelovanje je dalo produkt - idealno vizijo Marlene Dietrich, nemške dive.

Leta slave[uredi | uredi kodo]

Čez leta se je njuno profesionalno sodelovanje prekinilo in Dietrichova se je obrnila na druge režiserje, recimo na manj znanega Georgea Marshalla, s katerim je posnela Destry Rides Again in Rayja Enrighta, s katerim je posnela The Spoilers. Ponovno pa je njena zvezda zasijala, ko je snemala z Billyjem Wilderjem, Alfredom Hitchcockom in Orsonom Wellesom. To so bili filmi, ki so še dodatno utrdili njeno podobo (A Foreign Affair, Witness for the Prosecution, Touch of Evil, Judgment at Nuremberg, Stage Fright).

Politično prepričanje in druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Marlene Dietrich zabava ranjence v ameriškem oporišču v Belgiji (1944)

Politično je bila Dietrichova izredno anti-nacistično in anti-semitistično usmerjena, zaradi česar se je leta 1937 odpovedala nemškemu državljanstvu in prevzela ameriško.[4] Med drugo svetovno vojno je nato potovala od oporišča do oporišča in poskušala zabavati ameriške vojake, da bi vsaj za nekaj časa pozabili na vsakodnevne težave.

Leta 1944 je Office of Strategic Services (OSS) začel z glasbeno-propagandnim projektom Musak,[5] h kateremu so povabili tudi Marlene Dietrich. Takrat je Marlene posnela nekaj pesmi v nemškem jeziku, ki naj bi spodkopavale moralo nemških vojakov na fronti. V sklopu projekta je nastala tudi legendarna pesem Lili Marleen, ki je kmalu posatala uspešnica pri vojakih na obeh straneh.[6] Šef OSS, William Joseph Donovan, je Dietrichovi takrat napisal pismo v katerem je zapisal: »Osebno sem Vam globoko hvaležen za vašo dobroto in vaš prispevek pri snemanju.«[7].

Zaton kariere[uredi | uredi kodo]

Po drugi svetovni vojni je imela že precej težav z zdravjem, a je kljub temu sprejela še nekaj filmskih vlog, sicer pa se je začela bolj ukvarjati z nastopanjem v hotelih, recimo v Las Vegasu.

Zadnja leta[uredi | uredi kodo]

29. septembra 1975 je med nastopom v Sydneyju padla z odra in si zlomila stegnenico, zaradi česar je morala končati svojo kariero.[8] Leto kasneje, 24. junija 1976, je za posledicami raka umrl njen mož Rudolf Sieber.

Leta 1979 je izdala avtobiografijo z naslovom Nehmt nur mein Leben (Vzemite mi le življenje).

Zadnja leta je preživela v svojem stanovanju v Parizu, odvisna od alkohola in protibolečinskih tablet. Umrla je 6. maja 1992 zaradi odpovedi ledvic,[9] stara devetdeset let. Pokopana je v Nemčiji, na pokopališču Städtischer Friedhof III, v bližini svoje mame, ki je umrla kmalu po drugi svetovni vojni.

Izbrana diskografija[uredi | uredi kodo]

Izbrani albumi[uredi | uredi kodo]

  • 1949: Souvenir Album
  • 1951: Overseas
  • 1952: M.D. Live 1932-1952
  • 1954: Live At The Café De Paris
  • 1956: Wiedersehen Mit Marlene
  • 1959: Lili Marlene
  • 1960: Dietrich In Rio
  • 1964: Berlin Berlin
  • 1965: Marlene Dietrich Singt Alt-Berliner Lieder
  • 1965: Marlene Dietrich In London
  • 1969: Marlene Dietrich
  • 1973: The Best Of Marlene Dietrich
  • 1974: Das War Mein Milljöh
  • 1982: Her Complete Decca Recordings

Izbrani singli[uredi | uredi kodo]

  • 1930: Falling In Love Again
  • 1930: Naughty Lola
  • 1931: Johnny
  • 1945: Lili Marlene
  • 1962: Sag Mir Wo Die Blumen Sind
  • 1978: Just A Gigolo

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bach, Steven. Marlene Dietrich: Life and Legend. University of Minnesota Press, 2011, p. 19
  2. ^ Bach, Steven. "Marlene Dietrich: Life and Legend". University of Minnesota Press, 2011 str 62.
  3. ^ Bach 1992, str. 65.
  4. ^ Helm, Toby (24. junij 2000). "Film star felt ashamed of Belsen link". The Daily Telegraph. Pridobljeno dne 18. maja 2013. 
  5. ^ "A Look Back ... Marlene Dietrich: Singing For A Cause". Central Intelligence Agency. 23. oktober 2008. Pridobljeno dne 20. marca 2010. 
  6. ^ McIntosh, Elizabeth P. (1998). Sisterhood of spies: the women of the OSS, str. 58. Dell., London. ISBN 0-440-23466-2.
  7. ^ McIntosh, Elizabeth P. (1998). Sisterhood of spies: the Women of the OSS, str. 59; London; Dell. ISBN 0-440-23466-2.
  8. ^ 'Act follows suggestion of song's title', Toledo Blade, Ohio 7 Nov. 1973, str. 37
  9. ^ "Obituary for Marlene Magdelene Dietrich". The Message Newsjournal. Pridobljeno dne 9. junija 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]