Bremen

Bremen
Zastava	Grb
buten un binnen – wagen un winnen (Zunaj in znotraj – drzniti in zmagati) Napis na portalu gospodarske zbornice v Bremnu, ter moto bremenskih trgovcev
Koordinate	52° 04′ N, 08° 48′ E (v angleščini)
Časovni pas	CET/CEST (UTC+1/+2)
Uprava
Država	Nemčija
NUTS-regija	DE5
Sedanji župan	Jens Böhrnsen (SPD)
Vladajoča stranka	SPD / Zeleni
Glasov v Zveznem svetu	3 (od 69)
Osnovni statistični podatki
Površina	326,73 km²
- nadmorska višina:	12 m
Prebivalstvo	547535  (11/2010)
- Gostota	1.676 /km²
- velemestno:	2.400.000 (12/2004)
Drugi podatki
Poštna številka	28001–28779
Območna številka	0421
Registrska oznaka vozil	HB
Spletna stran	bremen.de

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Polno ime Svobodno hanzeatsko mesto Bremen se nanaša na članstvo v srednjeveški trgovski zvezi Hansa in poudarja zgodovinski položaj Bremna kot mesta, ki ni podrejeno nobeni deželni oblasti. Je deseto nejvečje mesto v Nemčiji. Pripada k velemestni regiji Bremen/Oldenburg, od skupno enajstih velemestnih področij Nemčije.

Središče mesta Bremen

Geografija

Bremen leži ob levem in desnem obrežju reke Weser, približno 60 km od njenega ustja, ki se izliva v Severno morje oziroma njenega prehoda v zgornji tok reke imenovan Außenweser pri Bremerhavnu. Mestno področje se razprostrira na približno 38 km dolžine in 16 km širine. Glede na velikost področja je Bremen trinajsto največje mesto v Nemčiji, glede na število prebivalcev je na desetem mestu in drugo največje mesto v sezerozahodni Nemčiji. Mesto leži približno 50 kilometrov vzhodno od Oldenburga, 110 kilometrov jugozahodno od Hamburga, 120 kilometrov severozahodno od Hannovra, 100 kilometrov severno od mesta Minden in 105 kilometrov severovzhodno od Osnarbrücka. Skupaj z delom pristanišča v Bremerhavnu tvori bremensko mestno eksklavo.

V Bremnu je leta 2008 živelo 548.477 prebivalcev. Za Hamburgom je Bremen najpomembnejše nemško pristanišče. Mesto je znano tudi kot industrijsko in komercialno središče, pomembno je zaradi ladjedelništva, avtomobilske in letalske industrije, proizvodnje jekla, tobaka in tekstila, ter pivovarstva. V Bremnu ima sedež veliko bank, zavarovalnic in borze, od leta 1971 pa je v mestu tudi univerza.

Kultura in znamenitosti

Okolica trga

Rolandov kip je središče in znamenitost mesta. Prvotno glavo Rolanda hrani Focke-Museum. Med drugo svetovno vojno so ga zaradi strahu pred bombnim uničenjem zamenjali z kopijo. Njegov pogled je usmerjen proti katedrali sv. Petra. Poleg Rolanda stoji mestna hiša; v njeni kleti strežejo ter prodajajo vino. Roland in mestna hiša sta del svetovne dediščine UNESCA. Na zahodnem zidu mestne hiše so bremenski mestni godci, ki so prav tako znamenitost tega mesta. Tukaj se konča nemška pravljična cesta.

Roland zaščitnik hanseatskega mesta Bremen

Nasproti glavnega trga stoji Schütting, hiša trgovcev. Na vzhodni strani trga je stavba deželnega parlamenta, na zahodni strani stoji vrsta štirih stavb iz 18. in 19. stoletja. Med stavbo Schütting in združenjem za izmenjavo bombaža mesta Bremen se odpira sodarska cesta (Böttcherstraße), mojstrovina nastala med letoma 1922 in 1931. Vodi k cerkvi sv. Martina na reki Weser.

Cerkve v starem mestnem jedru

Od cerkva iz časa gotike je v drugi svetovni vojni v Bremnu bila uničena samo Ansgarikirche.

• Na glavnem trgu stoji evangeličanska katedrala sv. Petra, deloma iz časa romance, deloma pa zgodnje in končno poznogotska triladijska dvoranska cerkev.
• Neposredno poleg mestne hiše se nahaja evangeličanska Liebfrauenkirche, ki je bila zgrajena leta 1229 v zgodnjegotskem stilu. Zvonik mestne cerkve je izjemne višine.
• V jedru starega mesta, neposredno na reki Weser, stoji evangeličanska cerkev sv. Martina, obnovljena poznogotska opečna cerkev, ki je bila leta 1384 pregrajena v dvoransko cerkev.
• Med dvoriščem katedrale in četrtjo Schnoor je katoliška župnijska cerkev sv. Janeza, triladijska dvoranska cerkev iz 14. stoletja, nekdanja samostanska cerkev Frančiškanov in edina še ohranjena samostanska cerkev v Bremnu.
• V Prehodu Katarina, med ulico Sögestraße in dvoriščem katedrale se lahko še vedno vidijo ostanki dominikanskega samostana s cerkvijo sv. Katarine.
• V Štefanovi četrti, na zahodnem koncu jedra starega mesta, je bila zgrajena župnijska cerkev sv. Štefan. To je gotska dvoranska cerkev iz 14. Stoletja z okoli 75 m visokim novogotskim južnim stolpom.

Četrt Schnoor

Schnoor je srednjeveška prehodna četrt v starem mestnem jedru in verjetno najstarejše naselje. Okrožje dolguje svoje ime stari ladjedelniški obrti. Prehodi med hišami so bili pogosto povezani z poklici ali predmeti: Tako je področje, na katerem so proizvajali vrvi (Schnoor = Schnur = vezalke), in sosednje področje na katerem so dokončevali žice in verige za sidra (Wieren = Draht = žice). Številke hiše iz 17. in 18. stoletja so še vedno ohranjene in dajejo vtis o romantičnem življenju v starih časih.

Bremenska hiša

Bremenska hiša je tip vrstne hiše, ki ima svoje korenine v Angliji. Bila je zamišljena v različnih velikostih, za vse družbene skupine in je od sredine 19. stoletja pa vse do 1930ih let določala gradnjo stanovanj v Bremnu. V četrtih Schwachhausen, Steintor, Ostertor in Neustadt najdemo v glavnem veliki tip hiš, ki je bil namenjen za premožnejše meščane. V delavskih četrtih, kot sta Walle in Gröpelingen, pa najmanjši tip z v celoti 1-2 nadstropji.

Gledališče

Theater Bremen je mestno gledališče svobodnega hanzeatskega mesta Bremen z izvedbami oper, operet, mjuziklov, gledaliških iger in plesnega teatra. Sestavljeno je iz več prizorišč – največje med njimi pa je Theater am Goetheplatz. Gledališče Theater Bremen so leta 2007 v okviru dramaturga Klausa Pierwoßa razglasili za operno hišo leta. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da ima Bremen raznoliko gledališko sceno s številnimi uveljavljenimi gledališči z prostim vhodom ter zasebnimi gledališči. Pri družbi bremer shakespeare company v gledališču Theater am Leibnizplatz je to naziv programa. Gledališče Travestietheater Madame Lothár v Schnoorju je nekoč veljalo za bremensko institucijo, danes pa je znano pod nazivom Teatro Magico. Produkcije sodobnih dram so na ogled v gledališču Jungen Theater. Znano gledališče za otroke i mlade je postalo gledališče Theaterhaus Schnürschuh. Zasnovano je bilo leta 1976, poleg tega pa tam potekajo tudi literarna branja in glasbene prireditve.

Muzeji

Ponudba muzejev je v Bremnu raznolika:

• Überseemuseum (prekomorski muzej) je eden najpomembnejših etnografskih muzejev v Evropi z več kot 100-letno tradicijo in obsežnimi zbirkami iz Oceanije, Azije, Afrike, Amerike, naravoslovne ter trgovske zgodovine in potujočimi razstavami.
• Dvorana Kunsthalle, ustanovljeno z državljani v mestu, je bilo zgrajeno leta 1849 po načrtih Lüdra Rutenberga. V njej so evropska umetniška dela od srednjega veka pa vse do današnjih dni.
• V novem muzeju Weserburgu je razstavljena sodobna umetnost.
• Gesellschaft für Aktuelle Kunst (GAK) – družba sodobne umetnosti predstavlja mednarodno, sodobno umetnost.
• Umetniška hiša Bremen ter mestna galerija Bremen v novem delu mesta
• Focke-Museum je deželni muzej umetnosti in kulturne zgodovine
• Domovinski muzej Schloss Schönebeck razstavlja kulturno in domovinsko zgodovino okolja.
• Katedralni muzej z vzhodno grobnico ali pogovorno Bleikeller v katedrali Sv. Petra. Muzej je znan predvsem po tem, da tu hranijo mumije.
• Universum je moderni znanstveni center v univerzitetnem kampusu
• Pristaniški muzej je bil odprt leta 2004. Obravnava razvoj mestnih pristanišč.
• Antični muzej v Schnoorju, ki je bil odprt leta 2005 je posebni muzej za grške vaze iz časa od 560 do 350 pred Kristusom.

Klasična glasba

Nemška komorna filharmonija Bremen (Deutsche Kammerphilharmonie Bremen), ki ima od leta 1992 sedež v Bremnu pripada k svetovno vodilnim komornim orkestrom. Glavno prizorišče klasične glasbe v Bremnu je hiša poleg katedrale, die Glocke, zgrajena leta 1928. Štejejo jo med tri najboljše koncertne hiše v Evropi. V gledališču Theater am Goetheplatz pod režijo gledališča Bremen redno potekajo operni ter operetni nastopi. Oddelek za glasbo visoke šole za umetnost Bremen (Hochschule für Künste Bremen) skupaj z leta 1986 zasnovano akademijo za antično glasbo, poleg umetniškega izobraževanja z številnimi koncerti in prireditvami v koncertni dvorani i galeriji, prispeva tudi k raznolikem kulturnem življenju hanzeatskega mesta.

Redne prireditve

Tokom leta se na krajih v središču mesta izmenjujejo loterijska stojnica mestnega parka – tombola in lunapark na velikonočnih proslavah imenovanih Osterwiese, ter božična tržnica in tradicionalni Freimarkt. Pri proslavi Freimarkt – tako imenovani peti sezoni – gre za enega najstarejših pustnih karnevalov v Nemčiji, ki se je odvil prvič davnega leta 1035. »Kleine Freimarkt« pred mestno hišo poteka istočasno z »großen Freimarkt« na delu Bürgerweida. Pomembna dogodka sta tudi Bremer Eiswette na dan svetih treh kraljev ter Bremer Schaffermahl v februarju. Izmed množičnih kulturnih prireditev so pomembni predvsem bremenski karneval meseca februarja, festival na prostem Breminale, mednarodni festival literature ter glasbeni festival Bremen v mesecu septembru. Veliko obiskovalcev privleče tudi športna prireditev bremenska šestdnevna dirka, ki se odvija v mesecu januarju.

Nočno življenje

Predvsem ob vikendih hitijo v središče domačini in turisti, mladi in študentje v številne diskoteke, klube, bare in salone. Glavne vstopne točke so pri tem staro mestno jedro z bregom reke Weser – Schlachte, kjer so poleti odprti številni vrtovi z pivom vzdolž reke Weser; predel mesta ki se imenuje Četrt (nem. Viertel) – območje okrožij Steintor in Ostertor z zelo pogostimi lokali, tako kot tudi predmestje postaje z disko miljo (Discomeile), ki se je v zadnjih letih zaradi tukaj prisotnega nasilnega kriminala in prodaje mamil večkrat pojavila v naslovnicah. Da bi ta dejanja preprečili je na območju Discomeile februarja 2009 začela veljati prepoved orožja od 20:00-08:00, ki kot prekršek kaznuje že nošnjo strelnega orožja – tudi pri posedovanju potrdila o strelnem orožju, nožev in ostalih kot orožje uporabnih predmetov.

Filmsko gledališče

V Bremnu se (od leta 2010) nahaja osem filmskih gledališč z 38 kinodvoranami in skupno 10.215 prostori. Od tega so tri filmska gledališča multipleks-kinomatografi z skupaj 32 dvoranami.