Albert Speer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Albert Speer, nemški arhitekt in politik, * 19. marec 1905, Mannheim, † 1. september 1981, London, Združeno kraljestvo.

Albert Speer
Portret
RojstvoBerthold Konrad Hermann Albert Speer
19. marec 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…]
Mannheim, Nemško cesarstvo[4]
Smrt1. september 1981({{padleft:1981|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] (76 let)
London
Državljanstvo Nemčija
Poklicpolitik, arhitekt
PodpisPodpis

Speer, imenovan tudi »prvi arhitekt Tretjega rajha«, je bil Hitlerjev glavni arhitekt v nacistični Nemčiji, leta 1942 pa je v Hitlerjevem kabinetu postal minister za oborožitev. Po vojni mu je bilo sojeno v Nürnbergu, kjer je izrazil obžalovanje, obsojen pa je bil na dvajset let zapora.[5] Po izpustitvi iz zapora Spandau je postal uspešen publicist, saj je zapisal več delnih avtobiografskih del. Njegova pričevanja so sprožila razprave zlasti ob njegovi samopodobi »dostojnega nacista«.

Znan je po megalomanskih zamislih o obnovi Berlina (kot so petkilometrska avenija skozi Berlin z velikansko 250 metrsko kupolasto zgradbo na enem koncu in 130 metrov visokim slavolokom na drugi strani) ter po načrtovanju velikih zgradb tako, da bi imele v daljni prihodnosti »vrednost razvalin«. Po tej teoriji, ki jo je Hitler vneto podpiral, naj bi bile vse nove zgradbe zgrajene tako, da bi bile njihove razvaline tisoče let umetniško lepe. Take ruševine bi bile oporoka veličastju Tretjega rajha, kot so bile starogrške in starorimske razvaline simboli za veličastje njihovih civilizacij.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Record #118615998 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. Fishman, Jack (1986). Long Knives and Short Memories: The Spandau Prison Story [Dolgi noži in kratki spomini: Zgodba o zaporu Spandau]. Breakwater Books. str. 129. ISBN 0-920911-00-5.

Življenjepisi[uredi | uredi kodo]

Avtobiografija v slovenščini[uredi | uredi kodo]

  • »Albert Speer, spomini«, ČGP Delo, Ljubljana 1972

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(angleško)
(nemško)