Albert Speer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Albert Speer, nemški arhitekt in politik, * 19. marec 1905, Mannheim, † 1. september 1981, London, Velika Britanija.

Albert Speer
Albert Speer Neurenberg.JPG  *
Albert Speer na sojenju v Nürnbergu
Rojstvo 19. marec 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1]
Mannheim[1]
Smrt 1. september 1981({{padleft:1981|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (76 let)
London
Državljanstvo Flag of Germany.svg Nemčija
Poklic politik, arhitekt, pisatelj in avtor


Speer, imenovan tudi »prvi arhitekt Tretjega rajha«, je bil Hitlerjev glavni arhitekt v nacistični Nemčiji, leta 1942 pa je v Hitlerjevem kabinetu postal minister za oborožitev. Po vojni mu je bilo sojeno v Nürnbergu, kjer je izrazil obžalovanje, obsojen pa je bil na dvajset let zapora[2]. Po izpustitvi iz zapora je postal uspešen avtor, saj je zapisal več delnih avtobiografskih del. Njegova pričevanja so sprožila razprave zlasti ob njegovi samopodobi »dostojnega nacista«.

Znan je po megalomanskih zamislih o obnovi Berlina (kot so petkilometrska avenija skozi Berlin z velikansko 250 metrsko kupolasto zgradbo na enem koncu in 130 metrov visokim slavolokom na drugi strani) ter po načrtovanju velikih zgradb tako, da bi imele v daljni prihodnosti »vrednost razvalin«. Po tej teoriji, ki jo je Hitler vneto podpiral, naj bi bile vse nove zgradbe zgrajene tako, da bi bile njihove razvaline tisoče let umetniško lepe. Take ruševine bi bile oporoka veličastju Tretjega rajha, kot so bile starogrške in starorimske razvaline simboli za veličastje njihovih civilizacij.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Zapis #118615998 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.
  2. ^ Fishman, Jack (1986). Long Knives and Short Memories: The Spandau Prison Story (Dolgi noži in kratki spomini: Zgodba o zaporu Spandau). Breakwater Books. str. pg 129. ISBN 0-920911-00-5. 

Življenjepisi[uredi | uredi kodo]

  • Joachim Fest, Ewald Osers (prevajalec), Alexandra Dring (2002). Speer: The Final Verdict (Speer: Končna razsodba). Harcourt. ISBN 0-15-100556-7. 
  • Dan van der Vat (1997). The Good Nazi: The Life and Lies of Albert Speer (Dobri nacist: Življenje in laži Alberta Speera). George Weidenfeld & Nicholson. ISBN 0-297-81721-3. 
  • Gitta Sereny (1995). Albert Speer: His Battle With Truth (Albert Speer: Boj z resnico). Knopf. ISBN 0-394-52915-4. 
  • Matthias = Schmidt (1984). Albert Speer: The End of a Myth (Albert Speer: Konec mita). St Martins Press. ISBN 0-312-01709-X. 

Avtobiografija v Slovenščini[uredi | uredi kodo]

  • »Albert Speer, spomini«, ČGP Delo, Ljubljana 1972

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(Angleščina)

(Nemščina)