Haruki Murakami

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Haruki Murakami
HarukiMurakami.png
Haruki Murakami med predavanjem na MIT (2005)

Haruki Murakami (japonsko村上 春樹/hepburn isto), japonski pisatelj, * 12. januar 1949, Kjoto, Japonska.

Haruki Murakami je eden najpomebnejših sodobnih japonskih pisateljev in v Sloveniji trenutno največ prevajani še živeči japonski pisatelj.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Haruki Murakami se je rodil leta 1949 v Kjotu, večino mladosti pa je preživel v pristaniškem Kobeju. Njegova starša sta bila učitelja japonske literature, Murakami pa se je že od mladosti bolj kot za japonsko zanimal za ameriško literaturo. Leta 1968 se je vpisal na univerzo Waseda v Tokiu, kjer je študiral dramo. Študija ni zaključil v štirih letih, kot je to običajno na japonskih univerzah, ampak je s študijem končal šele leta 1975. V tem času se je poročil (1971) in odprl lastno jazz kavarno (1974). Kavarno je vodil do leta 1981, ko jo je prodal in se posvetil izključno pisanju. Bil je na daljših potovanjih po Italiji in Grčiji in nekaj časa živel v Ameriki, kjer je bil univerzitetni profesor. Po potresu v Kobeju se je vrnil na Japonsko, kjer živi še danes. Prvi roman je napisal in objavil leta 1979, od takrat pa je objavil še deset romanov, nekaj zbirk kratkih zgodb, potopisov, esejev, dokumentarno delo o napadu sekte Aum Shinrikyo s sarinom na tokijski sistem podzemne železnice in vrsto prevodov del ameriških avtorjev v japonščino.

Murakamijevo delo[uredi | uredi kodo]

V Murakamijevih delih se pogosto pojavlja motiv osamljenosti in osamelosti, odtujenosti od sveta. Te teme obdeluje v svojem specifičnem svetu, kjer je meja med realnim in imaginarnim redko ostro potegnjena in kjer elementi magičnega ali imaginarnega pogosto prehajajo v »naš« realni svet ali obratno. Protagonisti njegovih del so pogosto antijunaki, moški srednjih let, ki zase menijo, da so dolgočasni. Ti protagonisti so proti svoji volji potegnjeni v zaplete, ki pogosto mejijo na absurdne in iz katerih so se prisiljeni reševati. Med tem reševanjem izgubijo ljudi, ki so jim pomembni, ali pa se naučijo živeti brez njih. V Murakamijevih delih je po navadi bolj ali manj očitno prisotna komunikacija med »to stranjo« (realnim) in »ono stranjo« (podzavestnim). Simboli »one strani« so po navadi prisotni nekje v njegovih delih in so lahko: vodnjaki, morsko ali jezersko dno, gozdovi, potovanja ali drugi. S temi simboli avtor po navadi namiguje, da stvari, ki jih opisuje, niso nujno realne, ampak so lahko del podzavestnega.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Dela, ki niso prevedena v slovenščino, so navedena z angleškimi naslovi. Prečrkovanja naslovov so v hepburnu.

  • Hear the Wind Sing (1979)
    風の歌を聴け (Kaze no uta o kike)
  • Pinball, 1973 (1980)
    1973年のピンボール (1973-nen no pinbōru)
  • Divja jaga za ovco (1982) (Založba Blodnjak, prevod iz angleščine Sabina Lodrant, 2004)
    羊をめぐる冒険 (Hitsuji o meguru bōken) (COBISS)
  • Hard-Boiled Wonderland and the End of the World (1985)
    世界の終わりとハードボイルド・ワンダーランド (Sekai no owari to hâdoboirudo wandārando)
  • Norveški gozd (1987) (Založba Sanje, prevod iz japonščine Nika Cejan, 2005)
    ノルウェイの森 (Noruwei no mori) (COBISS)
  • Dance, Dance, Dance (1988)
    ダンス・ダンス・ダンス (Dansu dansu dansu)
  • Južno od meje, zahodno od sonca (1992) (Založba Mladinska knjiga, prevod iz angleščine Majda Kompare, 2005) (COBISS)
    国境の南、太陽の西 (Kokkyō no minami, taiyō no nishi)
  • The Wind-Up Bird Chronicle (1994/5)
    ねじまき鳥クロニクル (Nejimaki-dori kuronikuru)
  • Underground (1997/8) (dokumetarno delo o napadu s sarinom)
    アンダーグラウンド (Andaguraundo)
  • Ljubi moj sputnik (1999) (Založba Mladinska knjiga, prevod iz angleščine Majda Kompare, 2004) (COBISS)
    スプートニクの恋人 (Spūtoniku no koibito)
  • After the quake (2000) (kratke zgodbe)
    神の子どもたちはみな踊る (Kami no kodomo-tachi wa mina odoru)
  • Kafka na obali (2002) (Založba Mladinska knjiga, prevod iz japonščine Aleksander Mermal, izid predvidoma poleti 2007)
    海辺のカフカ (Umibe no Kafuka)
  • After Dark (2004) (roman, nemški prevod 2005, angleška verzija predvidoma 2007)
    アフターダーク (Afutādāku)

Poleg tega je v zbirki kratkih zgodb Najdeno v Tokiu založbe Litera (2005) objavljena kratka zgodba Slon izginja, prevod iz japonščine Aleksander Mermal

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Strani v angleščini[uredi | uredi kodo]

Angleški prevodi kratkih zgodb[uredi | uredi kodo]