Zelenjava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zelenjava
Zelenjava
Zelenjava
Zelenjava
Zelenjava-por

Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani[navedi vir]. Definicija zelenjave nima znanstvene veljave in je do neke mere poljubna in subjektivna. Vsi deli zeliščnih rastlin (tudi trave) s katerimi se ljudje hranijo, se na splošno smatrajo kot zelenjava. Pogosto uvrščajo med zelenjavo tudi gobe, čeprav le te pripadajo svojemu kraljestvu. Čeprav je veliko izjem, je na splošno zelenjava okusna in ni sladka. Oreščke, zrna in zelišča običajno ne štejemo med zelenjavo.

Zelenjava vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, nekaj pa tudi vitaminov in mineralov.

Poznamo tudi ljudi vegetarijance, ki se prehranjujejo izključno samo z zelenjavo.

Zelenjava je užitna rastlina ali del rastline. To je običajno list, steblo ali koren rastline. Nebiološka opredelitev zelenjave večinoma temelji na kulinarični in kulturni tradiciji. Ta beseda se zato uporablja precej poljubno, saj temelji na kulturnih ali/osebnih stališčih. Nekateri na primer gobe prištevajo med zelenjavo, čeprav biološko niso rastline.[1][2] medtem ko jih drugi štejejo za ločeno kategorijo;[3] živil nekatere kulture uvrščajo krompir med proizvode iz žita, kot so rezanci ali riž,[4] medtem ko ga večina angleško govorečega prebivalstva prišteva med zelenjavo.

Nekatere vrste zelenjave lahko uživamo surove, nekatere kuhane, nekatere pa moramo skuhati, preden postanejo užitne. Zelenjava se najpogosteje kuha v slanih ali pikantnih jedeh. Nekatere vrste zelenjave pa se lahko uporabljajo tudi v sladicah ali drugih sladkih jedeh, kot sta na primer bučna pita ali korenčkova torta. Številna predelana živila, ki so na voljo na trgu, vsebujejo zelenjavne sestavine in jih lahko imenujemo proizvodi iz zelenjave. Za te proizvode ni nujno, da ohranijo vso prehransko vrednost zelenjave, iz katere so proizvedeni.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Zelenjava na trgu Skladišče melon v Heligan Cornwallu, Anglija, Združeno kraljestvo Izraz "vegetable" izhaja iz latinske besede vegetabilis (živ) in iz vegetare (poživiti), izpeljane iz vegetus (dejaven), ki se nanaša na rast rastline.

Uporaba besede "vegetable" je bila prvič zabeležena v Angliji v 15. stoletju,[5]prvotno pa se je nanašala na rastlino. Tak je še vedno pomen pridevnika "vegetable" v biološkem smislu.[6] Leta 1967 je bil pomen izraza "vegetable" podrobno opredeljen kot "rastlina, ki se pridobiva za hrano, užitna zel ali korenina." V letu 1955 se je pojavila prva uporaba skrajšane, slengovske besede "veggie".[5]

Kot pridevnik se beseda vegetable v znanstvenih in tehničnih krogih uporablja v drugačnem in veliko širšem pomeu, in sicer pomeni „povezan z rastlinami“ na splošno, naj bodo užitne ali ne — na primer v izrazih vegetable matter (rastlinski material), vegetable kingdom (rastlinsko kraljestvo), vegetable origin (rastlinski izvor) itd.[6] Pomen izraza „vegetable“ kot „rastlina, ki se prideluje za hrano“, se je uveljavil šele v 18. stoletju.[7]

Terminologija[uredi | uredi kodo]

Na sadje in zelenjavo se nanašajo vsaj štiri opredelitve:[navedi vir]

  • sadje (botanika): plodnica cvetoče rastline (včasih vključno z dodatnimi strukturami),
  • sadje (kulinarika): kateri koli užitni del rastline s sladkim okusom,
  • zelenjava (kulinarika): kateri koli užitni del rastline s slanim okusom.
  • zelenjava (pravo): blago, ki je v določeni sodni pristojnosti obdavčeno kot zelenjava.

V vsakdanjem jeziku, povezanem s špecerijo in kulinariko, se besedi „fruit“ (sadje) in „vegetable“ (zelenjava) medsebojno izključujeta[navedi vir] rastlinski proizvodi, imenovani sadje, se skoraj nikoli ne uvrščajo med zelenjavo, velja pa tudi obratno. Beseda „fruit“ ima točno določen botanični pomen (del, ki se je razvil iz plodnice cvetoče rastline), ki je precej drugačen od pomena v kulinariki, vključuje pa tudi številne strupene rastline. Medtem ko so breskve, slive in pomaranče „sadje“ v obeh pomenih besede, pa številne proizvode, ki se navadno imenujejo „zelenjava“ — kot so jajčevci, čili paprika in paradižnik — botanično prištevamo med sadje, medtem ko žitarice (žita) štejemo med sadje in zelenjavo, tako kot nekatere začimbe, na primer črni poper in čili. Nekateri rastlinski proizvodi, kot sta koruza ali grah, se prištevajo med zelenjavo samo, ko še niso zreli.

Vprašanje, ali je paradižnik sadje ali zelenjava, se je leta 1893 znašlo na vrhovnem sodišču Združenih držav. Sodišče je v zadevi Nix proti Heddnu soglasno razsodilo, da je paradižnik v ceniku iz leta 1883 za uvožene proizvode pravilno opredeljen in obdavčen kot zelenjava. Je pa sodišče vseeno priznalo, da se v botaničnem smislu paradižnik uvršča med sadje.[8]

Jeziki, ki niso angleščina, pogosto vsebujejo kategorije, ki jih je v vsakdanji angleščini mogoče opredeliti v pomenu „sadje“ in „zelenjava“, vendar je njihov točen pomen pogosto odvisen od lokalne kulinarične tradicije. Na primer, v Braziliji se avokado tradicionalno uživa s sladkorjem kot sladica ali v mlečnih napitkih, zato se kulinarično šteje za sadje; medtem ko se v drugih državah (vključno z Mehiko in Združenimi državami) uporablja v solatah in omakah, zato se prišteva med zelenjavo.[navedi vir]

Primeri različnih delov rastlin, ki se uporabljajo kot zelenjava[uredi | uredi kodo]

Seznam živil, ki jih imenujemo „zelenjava“, je precej dolg, vključuje pa veliko število različnih delov rastlin: Koriandrov list

  • rožni brstič
brokoli, cvetača, okrogle artičoke, kapre
sladka koruza, grah, fižol
listni ohrovt, blitva, špinača, rukola, pesa, kitajsko zelje, krmna pesa, choi sum, listi repe, endivija, solata, gorčično seme, vodna kreša, drobnjak, kitajski brokoli
  • listne ovojnice
por
brstični ohrovt
koleraba, galangal in ingver
zelena, rabarbara, kardij, kitajska zelena
špargelj, bambusovi poganjki
krompir, artičoke, sladki krompir, kolokazija in diskoreja
sojina zrna (moyashi), zrnje mungo fižola, urad in alfalfa
korenje, pastinak, rdeča pesa, redkvice, koleraba in repinec
čebula, šalotka, česen
  • Sadje v botaničnem smislu, ki pa se uživa kot zelenjava
paradižnik,kumare, pastinak, jedilna buča, zelene bučke, buče, paprika, jajčevec, zeleni paradižniki, čajota, bamija, plod kruhovca, avokado, stročji fižol in sladkorni grah

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Ipomea aquatica v čiliju in sambalu, sotirana na južnoazijski način. Zelenjava (in nekatere vrste sadja) naprodaj na ulici v Gunturju, Indija. Zelenjava se uživa na različne načine, kot priloga glavnim jedem ali kot malica. Hranilna vrednost zelenjave je zelo različna, čeprav običajno vsebuje malo beljakovin ali maščob[9][10] in različne deleže vitaminov, kot so vitamin A, vitamin K in Vitamin B6, provitamini, prehranski minerali in ogljikovih hidratov. Zelenjava vsebuje še celo vrsto drugih fitokemikalij, nekatere med njimi naj bi imele antioksidativne, antibakterijske, antiglivične, antivirusne in antikancerogene lastnosti.[11][12] Nekatere vrste zelenjave vsebujejo tudi vlaknine, ki so pomembne za delovanje prebave. Zelenjava vsebuje tudi hranila, ki so pomembna za zdrave lase in kožo. Oseba, ki se izogiba mlečnim izdelkom in mesu ter uživa samo rastline (vključno z zelenjavo), se imenuje vegan.

Vendar zelenjava vsebuje tudi toksine in antihranila, kot so α-solanin, α-chaconin,[13] encimske inhibitorje (holinesteraze, proteaze, amilaze itd.), cianid in prekurzorji cianida, oksalatna kislina in drugi.[14]Odvisno od koncentracije lahko te spojine zmanjšajo užitnost, hranilno vrednost in zdrave koristi prehranskih vrst zelenjave. Za njihovo odstranitev ali zmanjšanje je včasih potrebno kuhanje in/ali drug način obdelave.

Prehrana, ki vsebuje priporočene količine sadja in zelenjave, lahko pomaga zmanjšati tveganje za bolezni srca in sladkorne bolezni tipa 2. Taka prehrana varuje tudi pred nekaterimi vrstami raka in zmanjšuje izgubo kostne mase. Kalij, ki ga vsebujeta sadje in zelenjava, lahko pomaga pri preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov.

Prehranska priporočila[uredi | uredi kodo]

Zelenjava-oranžen korenje in solata ledenka

Glede na prehranske smernice za Američane, ki jih je pripravila agencija USDA, se priporoča uživanje od 3 do 5 obrokov zelenjave dnevno.[15] To priporočilo se lahko spreminja glede na starost in spol, določeno pa je na podlagi standardnih velikosti običajnih porcij, pa tudi na podlagi splošne vsebnosti hranil.[16] Za večino vrst zelenjave en obrok znaša polovico skodelice, uživati pa je mogoče surovo ali kuhano. Pri zelenolistni zelenjavi, kot sta solata in špinača, en obrok običajno znaša eno skodelico. Velikosti porcij za proizvode iz zelenjave niso dokončno določene, vendar zanje običajno velja standard v velikosti polovice skodelice. Primeri izdelkov iz zelenjave, za katere se uporablja ta standard, so ketchup, omaka za pico in paradižnikova mezga. Trenutno ni posebnih standardov za merjenje zelenjavnega obroka glede na njegovo vsebnost hranil, saj različne vrste zelenjave vsebujejo zelo različna hranila.

Mednarodne prehranske smernice so podobne smernicam, ki jih je izdala USDA. Japonska na primer priporoča uživanje od 5 do 6 obrokov zelenjave na dan.[17] Francoske prehranske smernice se zgledujejo po podobnih smernicah, njihov dnevni cilj pa je 5 obrokov.[18]

Barvni pigmenti[uredi | uredi kodo]

Zelena barva zelenolistne zelenjave je posledica zelenega barvila klorofila. Na klorofil vpliva vrednost pH, tako se v kislih pogojih spremeni v olivno zeleno barvo, v bazičnih pogojih pa v svetlo zeleno. Nekatere kisline se med kuhanjem izločijo s paro, zlasti če posoda med kuhanjem ni pokrita.

Rumeno/oranžno barvo sadja in zelenjave povzroča prisotnost karotenoidov, na katere prav tako vplivajo običajni postopki kuhanja in spremembe vrednosti pH.

Rdeča/modra barva nekaterih vrst sadja in zelenjave (npr. borovnic in rdečega zelja je posledica antocianinov, ki so občutljivi na spremembo vrednosti pH. Če je vrednost pH nevtralna, imajo škrlatno barvo, če je kisla, se obarvajo rdeče, če je bazična, pa imajo modro barvo. Ta barvila so precej vodotopna. To lastnost lahko uporabimo pri osnovnem testiranju vrednosti pH.

Gojenje in izvoz[uredi | uredi kodo]

Način pridelave zelenjave[uredi | uredi kodo]

Večina zelenjave se pridela s tradicionalnimi postopki kmetovanja. Povečuje pa se delež zelenjave, pridelane z ekološkim kmetovanjem.

Države porekla[uredi | uredi kodo]

Od vseh držav na svetu je Kitajska največja pridelovalka zelenjave, saj pridela največ krompirja, čebule, zelja, solate, paradižnika in brokolija.

Varnost[uredi | uredi kodo]

Seme stročnice. Za varnost hrane CDC priporoča pravilno ravnanje s sadjem in njegovo pripravo, da se zmanjša tveganje za zastrupitev s hrano in bolezni, povezane s hrano. Sveže sadje in zelenjavo je treba pazljivo izbirati. V trgovini ne smejo biti poškodovani ali obtolčeni, predhodno narezani kosi pa morajo biti na hladnem ali obdani z ledom. Vse vrste sadja in zelenjave je treba pred uživanjem oprati. Enako se priporoča tudi za proizvode z lupino ali skorjo, ki nista užitni. To storimo tik pred pripravo ali uživanjem, da se izognemo prezgodnjemu gnitju. Sadje in zelenjavo moramo hraniti ločeno od surovih živil, na primer mesa, perutnine in morskih sadežev, pa tudi kuhinjskih pripomočkov ali površin, ki so morda prišli v stik z njimi (npr. deske za rezanje). Sadje in zelenjava, ki nista namenjena kuhanju, je treba vreči proč, če sta prišla v stik s surovim mesom, perutnino, morskimi sadeži ali jajci. Vse narezano, olupljeno ali kuhano sadje in zelenjavo je treba v 2 urah shraniti na hladno. Po določenem času se lahko na njih razvijejo škodljive bakterije, kar povečuje nevarnost za bolezni, povezane s hrano.[19]

Skladiščenje[uredi | uredi kodo]

Zelenjavo pravilno skladiščenje po obiranju, namenjeno podaljšanju in zagotavljanju roka trajanja, se najbolje doseže z učinkovito uporabo hladne verige. Pravilno ravnanja po obiranju koristi vsem vrstam zelenjave.[20]


Številne vrste korenaste in druge zelenjave, ki raste v tleh, je mogoče pozimi hraniti v podzemni kleti ali kakem drugem podobno hladnem, temnem in suhem prostoru, da se prepreči razvoj plesni, rast in kaljenje. Treba se je poučiti o lastnostih in občutljivosti posameznih vrst korenov, ki jih bomo shranili. Taka zelenjava se lahko ohrani do zgodnje spomladi in je skoraj tako hranilna kot sveža.

Listnata zelenjava med skladiščenjem izgublja vlago, zato se količina vitamina C v njej hitro zniža. Čas shranjevanja mor biti čim krajši, in sicer na hladnem mestu, v tesno zaprti posodi ali plastični vrečki.

Standardi[uredi | uredi kodo]

Za sadje in zelenjavo[21], se uporabljajo različni standardi ISO.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Mushrooms" classified under "Other vegetables". In What foods are in the vegetable group? United States Department of Agriculture. Last modified on 2011-05-31 02:35 PM. Retrieved 2011-06-02.
  2. ^ "Mushrooms" classified under "VEGETABLES". In Suggestions - Vegetables at Cooks.com. Accessed on 2009-06-24].
  3. ^ Alternative Crops and Plants: Vegetables and Mushrooms. United States Department of Agriculture. Last modified on 2009-06-08. Retrieved 2009-06-24.
  4. ^ Peter von Polenz, Deutsche Sprachgeschichte vom Spätmittelalter bis zur Gegenwart, 1991, S. 430
  5. ^ 5,0 5,1 Online Etymology Dictionary. Retrieved 2009-11-25.
  6. ^ 6,0 6,1 Swedenborg, Emanuel (2003). Swedenborg Concordance 1888. Kessinger Publishing. p. 502. ISBN 0-7661-3728-7.
  7. ^ Ayto, John (1993). Dictionary of Word Origins. New York: Arcade Publishing. ISBN 1-55970-214-1. OCLC 33022699. 
  8. ^ Full text of this opinion in Nix v. Hedden courtesy of Findlaw.com.
  9. ^ Woodruff, Sandra L. (1995). Secrets of Fat-Free Cooking : Over 150 Fat-Free and Low-Fat Recipes from Breakfast to Dinner-Appetizers to Desserts. Garden City Park, N.Y: Avery Publishing Group. ISBN 0-89529-668-3. OCLC 33142807. 
  10. ^ Whitaker, Julian M. (2001). Reversing Diabetes. New York: Warner Books. ISBN 0-446-67658-6. OCLC 45058465. 
  11. ^ Predloga:Cite article
  12. ^ Steinmetz KA, Potter JD (1996). "Vegetables, fruit, and cancer prevention: a review". J Am Diet Assoc 96 (10): 1027–39. doi:10.1016/S0002-8223(96)00273-8. PMID 8841165. 
  13. ^ ScienceDirect - Food Chemistry : Balance between nutrients and anti-nutrients in nine Italian potato cultivars
  14. ^ Bad Bug Bock > BBB – Clostridium botulinum
  15. ^ Fabulous fruits... versatile vegetables. In [1] United States Department of Agriculture. Retrieved 2012-02-17.
  16. ^ http://nutrition.about.com/od/fruitsandvegetables/f/servingfruit.htm
  17. ^ http://www.the-food-guide-pyramid.com/japanese-diet.html
  18. ^ http://www.the-food-guide-pyramid.com/frenchdiet.html
  19. ^ Food Safety Basics for Fruits and Vegetables at the Centers for Disease Control and Prevention
  20. ^ Pawanexh Kohli (2008), Why Cold Chain for Vegetables in Fruits and Vegetables Post-Harvest Care: The Basics. Crosstree Techno-visors
  21. ^ "67.080: Fruits. Vegetables". International Organization for Standardization. Pridobljeno dne 2009-04-23. 

Dodatno branje[uredi | uredi kodo]

• Munro, Derek B., Small, E. 1997 Vegetables of Canada. NRC Research Press, Ottawa ISBN 978-0-660-19503-2

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Photo ID of Vegetables by Capt. Pawanexh KohliUC Vegetable & Research Information CenterMichigan Vegetable Information NetworkFruits and Vegetables - Your Reference to Fruits and Vegetables, Veg Recipes, Healthy Diet, Healthy Life and Food Tips, Storage Information, Suppliers Directory.