Martin Luther King mlajši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge osebe z istim imenom glej Martin Luther (razločitev).
Martin Luther King, Jr.
Martin Luther King Jr NYWTS.jpg
Rojstvo Michael King, Jr.
(1929-01-15)15. januar 1929
Atlanta, Georgia, Združene države Amerike
Smrt 4. april 1968 (1968-04-04) (39 let)
Memphis, Tennessee, Združene države Amerike
Spomeniki Martin Luther King, Jr. Memorial
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Izobrazba Morehouse College (matura iz umetnosti)
Crozer Theological Seminary (teološka izobrazba)
Boston University (doktorat iz filozofije)
Poklic Q2259532? in Q11499147?
Organizacija Konferenca Southern Christian Leadership Conference (SCLC)
Gibanje Afroameriško gibanje za državljanske pravice (1955–1968), Mirovno gibanje
Verska opredelitev
baptist
Zakonci Coretta Scott King (m. 1953–68)
Otroci Yolanda Denise-King (preminula)
Martin Luther King III
Dexter Scott King
Bernice Albertine King
Starši Martin Luther King, Sr.
Alberta Williams King
Nagrade Nobelova nagrada za mir (1964), Predsedniška medalja za svobodo (1977, posmrtno), Kongresna zlata medalja (2004, posmrtno)
Podpis Martin Luther King Jr Signature2.svg


Častiti Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice, * 15. januar 1929, Atlanta, Georgia, ZDA, † 4. april 1968, Memphis, Tennessee.

Martin Luther King mlajši je prejel leta 1964 Nobelovo nagrado za mir.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Tako njegov oče kot ded sta bila duhovnika v Ebenezerjevi baptistični cerkvi v Atlanti, kjer je pozneje tudi sam služil kot pastor ob očetu. Šolal se je na Kolidžu Morehouse (Morehouse College), Crozerjevem teološkem seminišču in na bostonski univerzi, leta 1953 se je oženil z Coretto Scott.

Leta 1955, ko je bil pastor v baptistični cerkvi na Dexterski aveniji v Montgomeryju v Alabami, so aretirali neko črnko, Roso Parks po imenu, ker se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil namenjem črncem. Mladi pastor se je nenadoma znašel na položaju voditelja bojkota avtobusov, ki je sledil dogodku. Dosegel je ukinitev ločenih oddelkov na avtobusih in si v jasnosti ustvaril sloves bojevnika za socialno pravičnost. Kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v odločilen boj za državljanske pravice, s katerimi so črnci pridobili več kot v vseh prejšnjih tristotih letih.

Ključ Kingovega uspeha je bila njegova krščanska zavzetost. Vzgojen je bil v črnski evgaličanski tradiciji, v duhu socialnega evangelijskega gibanja in je videl v krščanstvu silo, ki lahko preobrazi ne le posameznika ampak vso družbo. S svojo kombinacijo Jezusovega sporočila (ljubite svoje sovražnike) in ghandijevske metode (nenasilnega odpora) je gibanje za pravice črncev filozofsko in strateško utemeljil. Uporaba nenasilja kot sredstva za doseganje socialne pravičnosti v družbi je bila všeč tako črncem kot belcem.

V trinajstih letih, kolikor je vodil gibanje za državljanske pravice, je King slavil zmago za zmago, ne da bi se enkrat samkrat zatekel k nasilju. Svojim belim nasprotnikom je sporočal: »Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili...« Njegovo sporočilo in metoda sta zaslovela po celem svetu in leta 1964 je dobil nobelovo nagrado za mir.

Martinu Luthru Kingu je leta 1968, ko je bil star devetintrideset let vzela življenje krogla iz puške ubijalca. Čeprav je postal žrtev sovraštva, je svetu zapustil svoje prepričanje in mu dokazal, kako močna je ljubezen nad sovraštvom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]