Operacija Opera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Operacija Opera

Operacija Opera (tudi operacija Babilon) je bila izraelska letalska operacija, ki je bila izvedena 7. junija 1981. Jurišna in lovska letala izraelskega vojnega letalstva so napadla iraški jedrski reaktor Osirak in ga uničila.

Predhodno dogajanje[uredi | uredi kodo]

Potem, ko je v Iraku prevzela oblast stranka Baas, so v tajnosti začeli razširjati obstoječi jedrski program z namenom vojaške uporabe. V ta namen so v 70. letih 20. stoletja kupili francoski jedrski reaktor Osirak in okoli 12,4 kg 93 % urana U-236.

Izraelska obveščevalna služba Mosad je leta 1978 obvestila izraelsko vlado glede možnega razvoja iraškega jedrskega orožja. Že naslednje leto (6. aprila 1979) je Mosad izvedel sabotažo med proizvodnjo jeder reaktorjev v francoskem mestu Toulon; sabotaža je v precejšni meri poškodovala jedri, a so ju Iračani vseeno prevzeli na lastno odgovornost, saj bi čakanje na novi jedri zavrlo program za nadaljnji dve leti.

Zato je izraelska vlada pod vodstvom Menachema Begina začela razmišljati o možnosti vojaške operacije, ki bi uničila jedrski reaktor, še preden bi ga pognali. Ker bi bila kopenska operacija pretvegana (uporaba specialnih sil) zaradi velike oddaljenosti (dobrih 1.000 km), so se odločili za letalski napad.

Priprave[uredi | uredi kodo]

Priprave na operacijo so se začele že štiri leta pred načrtovanim napadom. Skupina najboljših izraelskih vojaških pilotov (iz eskadrilj Dvorepni skvadron, Prvi reaktivni skvadron in Vitezi Severnega skvadrona), ki je morala najprej opraviti vse potrebna varnostna, zdravstvena,... preverjanja, se je začela usposabljati za daljše polete, letenje na izredno nizkih višinah (da se izognejo radarski detekciji) in napade na kopenske cilje.

Enako pozornost so namenili tudi letalom, ki so jih uporabili. Za napad so izbrali 8 jurišnih letal F-16a in za njihovo zaščito pa 6 lovcev F-15. Vsako letalo F-16 je bilo opremljeno/oborožena z dvema 907 kg prostopadnima bombama Mk. 84, dvema raketama zrak-zrak AIM-9L sidewinder, topom M61A-1 kalibra 20 mm (500 nabojev), dvema 1.400 litrskima in enim 1.135 l odmetalnimi rezervoarji za gorivo.

Letalska skupina je bila razdeljena na nadaljnje skupine:

Izbrani piloti: Prva skupina: 1.Zeev Raz (poveljnik eskadrilje) 2.Amos Yadlin 3.Doobi Yaffe 4.Hagai Katz Druga skupina: Amir Nahumi Iftach Spector Israel »Relik« Shafir Ilan Ramon

Operacija[uredi | uredi kodo]

7. julija 1981 je izraelska vlada izdala ukaz za izvršitev operacije Opera.

Ob 16.00 letala vzletijo iz letalske baze Etzion in čez pet minut preletijo Rdeče morje. Ker kršijo jordanski in savdski zračni prostor in da se izognejo radarski detekciji, letijo le 30 m nad puščavo. Ko ob 17.33 priletijo v bližino jedrskega reaktorja, se F-16 ločijo in izvedejo napad, ki traja 90 sekund. V tem času vsa letala odvržejo prostopadne bombe, od katerih jih 14 neposredno zadene reaktor (dve sta zadeli bližnjo okolico reaktorja). Ker imajo bombe časovne sprožilce, se bombe zarijejo v samo poslopje in šele nato eksplodirajo, kar poveča škodo. Ob 18.50 se vsa letala vrnejo v Izrael.

Kljub temu, da je bil napad izveden med iraško-iransko vojno, iraška zračna obramba ni zaznala nobenih letal, dokler ni bilo prepozno. Tudi med vrnitvijo izraelskih letal ni bilo sposobno izvršiti nobenih akcij, da bi jih sestrelili.

Posledice[uredi | uredi kodo]

Zaradi kršenja zračnega prostora treh država (Jordanija, Savdska Arabija in Irak) in napada na suvereno državo; izraelsko dejanje obsodi večjo število držav, a kakšne večje sankcije ne sledijo. Operacija Opera je popolnoma zavrla iraški jedrski program in s tem je dosegla svoj cilj.

Vsa letala, ki so sodelovala v operacija, so bila označena s posebnim znakom.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]