Titikaka
| Titikaka Lago Titicaca |
|
|---|---|
 |
|
 |
|
| Koordinate | 15°50′11″S 69°20′19″W / -15.836389, -69.33861Koordinati: 15°50′11″S 69°20′19″W / -15.836389, -69.33861 |
| Vrsta jezera | gorsko jezero |
| Glavni dotoki | 27 rek |
| Glavni odtoki | Desaguadero izhlapevanje |
| Porečje | 58.000 km2 (22,400 sq mi)[1] |
| Države porečja | Bolivija Peru |
| Maks. dolžina | 190 km (118 mi) |
| Maks. širina | 80 km (50 mi) |
| Površina | 8.372 km2 (3,232 sq mi)[1] |
| Povp. globina | 107 m (351 ft)[1] |
| Maks. globina | 281 m (922 ft)[1] |
| Količina vode | 893 km3 (214 cu mi)[1] |
| Zadrževanje vode v jezeru | 1343 let[1] |
| Dolžina obale1 | 1.125 km (699 mi)[1] |
| Gladina (n.m.) | 3.812 m (12,507 ft)[1] |
| Zmrznjeno | nikoli[1] |
| Otoki | 42+ |
| Odseki/pod-porečja | Wiñaymarka |
| Naselja | Copacabana Puno |
| Reference | [1] |
| 1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. | |
Jezero Titikaka (špansko Lago Titicaca) je jezero na bolivijski visoki planoti (Altiplano) v Andih. Leži na nadmorski višini 3821 metrov in je s tem najvišje ležeče plovno jezero na svetu, s površino okrog 8300 km² pa je tudi največje sladkovodno jezero Južne Amerike. V Andih in drugih gorstvih sicer ležijo jezera še višje, a niso primerna za tržno usmerjeno plovbo.
Čezenj poteka meja med Perujem in Bolivijo. Ima povprečno globino med 140 in 180 m, največja pa je 280 m. Zahodni del jezera pripada perujskemu področju Puno, vzhodna stran pa bolivijskemu departmaju La Paz.
V jezero se izliva nad 25 rek. Ima 41 otokov, od katerih jih je nekaj gosto poseljenih. Znamenita je deveterica naseljenih umetnih otočkov, kateri predstavljajo bivalno okolje plemenu Uros, zgrajenih iz plavajočega trsja. Ti predstavljajo eno velikih turističnih znamenitosti Peruja, izleti nanje so organizirani iz mesta Puno. Pleme Urus je v času inkovskega osvajanja pobegnilo pred njimi in si zgradilo plavajoče otoke iz trstike -tatore, ki obilno raste v plitvem obalnem pasu. Trstiko uporabljajo tudi za izdelavo čolnov, hiš in drugih uporabnih izdelkov ter hrane. Domačini iz otoka Taquile so znani po ročno tkanih izdelkih iz blaga, ki so eni najkakovostnejših perujskih ročnih izdelkov. Po jezeru plujejo domačini tudi s čolni iz trsja, ki jih imenujejo balsa de totora in so prav tako turistična zanimivost.
Jezero polni dež in snežnica iz okoliških gora, ki štrlijo iz visoke planote. Vodo iz jezera odvaja reka Desaguadero, ki teče proti jugu skozi Bolivijo do jezera Poopó. Ta odtok predstavlja le 5 odstotkov vodnih izgub, ostala izhlapi zaradi močnih vetrov in sonca na tej višini.
Izvor jezerskega imena ni znan. Ime iz besed jezikov tamkajšnjih Indijancev Ajmara in Kečua prevajajo kot Skalna puma zaradi domnevne podobnosti njegove oblike z obrisom pume, ki lovi zajca.
Ker jugovzhodno četrtino jezera od glavnine ločuje Tikvinska ožina, ta del Bolivijci imenujejo Lago Huinaymarca, večji del pa Lago Chucuito. V Peruju malega imenujejo Lago Pequeño, večjega pa Lago Grande.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Reference
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Jezero Titikaka |
