Nizozemska

*Koninkrijk der Nederlanden*
Kraljevina Nizozemska
Koninkrijk der Nederlanden Kraljevina Nizozemska
	Geslo: »Je Maintiendrai« (francosko); »Ik zal handhaven« (nizozemsko); »Vztrajal bom«¹
	Himna: Wilhelmus;
	Lega Nizozemske (temnooranžna) – na Evropski celini (kamelje & belo); – v Evropski uniji (kamelje) [Legenda]
Glavno mesto; (in največje mesto)	Amsterdam²; 52°21′N, 04°52′E
Uradni jeziki	nizozemščina³
Etnične skupine	80,9% Nizozemci; 2,4% Indonezijci; 2,4% Nemci; 2,0% Surinamci; 12,3% drugi
Demonim	Nizozémec, Nizozémka
Upravljanje	parlamentarna demokracija; ustavna monarhija
Neodvisnost	z osemdesetletno vojno od Filipa II. Španskega
Vstop v EU	25. marca 1957
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2006
BDP (nominalno)	ocena 2005
HDI (2005)	0,953 (visok) (9.)
Valuta	evro (€)5 (EUR)
Časovni pas	CET (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD)	.nl6
Klicna koda	+31
1	Dobesedni prevod gesla je »Ohranil bom«.
2	Sedež vlade je Haag.
3	Na Nizozemskem je uradni jezik tudi zahodna frizijščina (danes se govori le v Friziji); nizka saščina in limburščina sta uradno priznani kot regionalna jezika.
4	Vestfalski mir.
5	Pred letom 2001 nizozemski gulden.
6	Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Preusmerjeno z Kraljevina Nizozemska)

Skoči na: navigacija, iskanje

Kraljevina Nizozemska ali Nizozemska (nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija s kolonijami izven Evrope. Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih na svetu in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji družbene strpnosti. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, kraljevsko palačo in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija). Je članica Beneluksa skupaj z Luksemburgom in Belgijo.

Nizozemska je parlamentarna monarhija. V veljavi je ustava iz 17.2. 1983, ki temelji na ustavi iz leta 1815. Po njej je kraljevina sestavljena iz Nizozemske, Arube in Nizozemskih Antilov; po statutu kraljevine iz 29.12. 1954 so vsi trije deli povsem avtonomni in enakopravni, združeni na podlagi skupnih interesov in medsebojne pomoči. Aktivno volilno pravico imajo vsi nizozemski državljani starejši od 18 let, pasivno pravico starejši od 21 let. Od 30.4. 1980 je na prestolu kraljica Beatrix Wilhelmina Armgard iz rodbine Oranje-Nassau. Prestol se enakopravno deduje po moški in ženski liniji glede na vrstni red rojstva. Kraljica ima pravico razpustiti oba domova parlamenta. Imenuje in odstavlja predsednika vlade ter ministre in ima še druge pristojnosti zakonodajne in izvršilne oblasti. Uradna rezidenca vladarjev je v Haagu, druga rezidenca v Amsterdamu.Dvodomni parlament je sestavljen iz prve in druge zbornice. Sedež parlamenta je v Haagu. Prva zbornica je sestavljena iz 75 članov, ki jih za štiri leta izvolijo parlamenti provinc. Druga zbornica ima 150 poslancev, za štiri leta jih izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zakonski predlogi morajo biti sprejeti v obeh provincah, potrditi pa jih mora kraljica. Če ni izrecno določeno drugače, veljajo zakoni le za evropski del kraljevine. Formalno je del izvršilne oblasti tudi Državni svet, dejansko pa je posvetovalni organ kraljice, njegov oddelek deluje tudi kot ustavno sodišče.Predseduje mu kraljica, sestavljajo ga še predsednik in največ 28 članov, ki jih imenuje kraljica.

[uredi] Upravna delitev

Nizozemska je upravno razdeljena na 12 pokrajin (nizozemsko provincie).

Drenthe
Flevoland
Frizija (Friesland)
Gelderland
Groningen
Južna Holandija (Zuid-Holland)
Limburg
Overijssel
Severna Holandija (Noord-Holland)
Severni Brabant (Noord Brabant)
Utrecht
Zelandija (Zeeland)

Vse province so nadalje razdeljene na občine, ki jih je skupaj 467. Od 1.januarja 2007 pa 443, kar je posledica združevanja manjših občin v večje.

V zlati dobi Nizozemske so pritekala v deželo neznanska bogastva iz daljnih dežel velikanskega nizozemskega kolonialnega imperija. Nizozemska je bila v 17.stoletju središče bančništva, industrije in umetnosti ter največja evropska pomorska sila. Pred tem je bila dolga stoletja pod tujo oblastjo. Od 9. do 15. stoletja so ji zapored vladali francoski cesarji, burgundski vojvode in nazadnje španski kralji. Protestantski Nizozemci so se uprli katoliškemu španskemu kralju,po 80 let trajajoči vojni dosegli neodvisnost. V samostojni državi sta se še bolj razcveteli trgovina in kultura, vendar le kratek čas. Vojne z Anglijo in Francijo so državo oslabile in v 18. stoletju je njena moč izplahnela. V tem stoletju je Nizozemska med 2. svetovno vojno spet doživela tujo oblast, tokrat nemško. Leta 1957 je bila soustanoviteljica Evropske gospodarske skupnosti in zdaj sodeluje v oblikovanju Evropske zveze.Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih na svetu in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji družbene strpnosti. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi Mednarodno kazensko kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, kraljevsko, in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci(Severna in Južna Holandija).