Reggio Emilia (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Reggio Emilia
Italijanska pokrajina Reggio Emilia
Glavno mesto Reggio Emilia
Občine Seznam 45 občin
Površina 2.293 km²
Prebivalstvo 504.409 (2007)
Gostota 220
Reggio Emilia posizione.png

Pokrajina Reggio Emilia (v italijanskem izvirniku Provincia di Reggio Emilia, izg. Provinča di Redžo Emilja) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja. Meji na severu z deželo Lombardija, na vzhodu s pokrajino Modena, na jugu z deželo Toskana in na zahodu s pokrajino Parma.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Reggio Emilia, ostale večje občine so (podatki 31.05.2007):

Občina Prebivalcev
Reggio Emilia 162.290
Scandiano 23.934
Correggio 23.285
Casalgrande 17.608
Guastalla 14.692

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pietra di Bismantova

Ena od najbolj značilnih posebnosti pokrajine je takoimenovana Pietra di Bismantova. To je ogromna skalnata vzpetina, ki je na vrhu popolnoma ravna, pobočja pa se navpično spuščajo proti dolini, kar ji daje videz pravega stožca. Ravnina na vrhu doseže 1047 metrov nadmorske višine, meri 1 kilometer v dolžino in 240 metrov v širino; višina "stožca" je 300 metrov nad okolico.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Canossa [kanòsa] je danes skromna občina v pokrajini, ena od maloštevilnih, ki se ne imenuje po glavnem kraju, pač pa po zgodovinsko najpomembnejšem objektu. V tem primeru je to grad dinastije Canossa, ki je okoli leta 1100 gospodovala ogromnemu ozemlju, saj so ji pripadala velika mesta kot Mantova, Modena, Ferrara, Firenze in Perugia in vse njihove posesti. Po smrti zadnje predstavnice dinastije, Matilde, ki je sicer uradno zapustila vse premoženje Cerkvi, se je ozemlje razdrobilo na manjše enote. Nekatera mesta so se proglasila za svobodne komune, nekaj posestev so prevzeli manjši fevdalci in bivši Matildini vojaki, večina ozemlja je ostala brez gospodarja in je prej ali slej prešla pod papeževo oblast. Nekateri stranski sorodniki dinastije Canossa so v poznejših časih zahtevali in tudi prejeli lastnino nekaterih delov bivše grofije, a ohranili niso ničesar. Zadnji delček Matildinih posestev, grad Canossa, je država odkupila leta 1878 in ga zaščitila kot državni spomenik.

Viri[uredi | uredi kodo]