Palermo (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Palermo
Italijanska pokrajina Palermo
Glavno mesto Palermo
Občine Seznam 82 občin
Površina 4.992 km²
Prebivalstvo 1.244.323 (2008)
Gostota 249
Palermo posizione.png

Pokrajina Palermo (v italijanskem izvirniku Provincia di Palermo [provìnča di palèrmo]), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija. Zavzema tudi otoka Ustica in Isola delle Femmine. Meji na severu s Tirenskim morjem, na vzhodu s pokrajinama Messina in Enna, na jugu s pokrajino Agrigento in na zahodu s pokrajino Trapani.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Palermo, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Palermo 660.085
Bagheria 55.682
Monreale 36.395
Carini 33.087
Partinico 31.762
Termini Imerese 27.482
Misilmeri 26.817
Villabate 21.942

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Geološki sestav sicilskih vzpetin je zelo različen. Najvišji vrh, ognjenik Etna, je seveda magmatski, a ostala gorovja niso tako enostavna, saj so sestavljena iz plasti najrazličnejšik kamnin, od granitov do naplavin. Posebno zanimiva je gora Monte Pellegrino, ki je osamljena kraška kamnina. To je 609 metrov visoka gora, ki zapira s severa Palermski zaliv. Spušča se do morja s strmimi pobočji, v katerih se odpirajo mnoge kraške jame, medtem ko se proti notranjosti polagoma približuje mestu Palermo. Zaradi svoje slikovite lege in zanimivih kraških pojavov (ponikalnic in izvirov) je zelo priljubljeno področje za gradnjo predmestnih vil in lovskih koč. Ob morju je gora posejana z ribiškimi vasmi in tunarami (ribiškimi zgradbami za lov na tuno).

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pokrajina ima zelo bogato zgodovino. Eden od najstarejših krajev, Imera blizu današnjega mesta Termini Imerese, je bila grška kolonija Himera od leta 648 pr. n. št. Leta 480 pr. n. št. jo je napadel tiran mesta Akragas (danes Agrigento), zato je Himera poklicala na pomoč Kartažane, ki so prišli s številno vojsko. Akragas pa se je zavezalo s tedaj najmočnejšim mestom, Sirakuzami, in zmagalo. Leta pozneje so vnuki padlih Kartažanov maščevali svoje prednike: leta 408 pr. n. št. je Hanibal napadel Himero in jo uničil. Ostalo je le nekaj ruševin, ki še danes pričajo o nekdanji lepoti mesta.

Viri[uredi | uredi kodo]