Arezzo (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Arezzo
Italijanska pokrajina Arezzo
Glavno mesto Arezzo
Občine Seznam 39 občin
Površina 3.235 km²
Prebivalstvo 349.690 (2011)
Gostota 108
Arezzo posizione.svg

Pokrajina Arezzo (v italijanskem izvirniku Provincia di Arezzo, izg. Provinča di Areco) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana. Meji na severu z deželo Emilija Romanja, na vzhodu z deželo Marke, na jugovzhodu z deželo Umbrija in na zahodu s pokrajinama Siena in Firenze.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Arezzo, ostale večje občine so (podatki 31.08.2007):

Mesto Prebivalcev
Arezzo 100.236
Montevarchi 24.119
Cortona 23.031
San Giovanni Valdarno 17.190
Sansepolcro 16.391
Castiglion Fiorentino 13.529
Bibbiena 12.735

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V pliocenu je reka Arno potekala po dolini Chiana ([kjàna]) v aretinski pokrajini in se nato izlivala v Tibero. Pozneje so geološki premiki preusmerili Arno proti zahodu in v njegovo zapuščeno strugo se je vlil hudournik, ki so ga Rimljani imenovali Clanis ([klànis]) in ki je obdobno povzročal, da je Tibera poplavljala Rim. Zato so ga Rimljani zajezili in s tem spremenili dolino Chiana v močvirje, za izsušitev katerega še stoletja ni bilo moč najti rešitve. Šele ob koncu osemnajstega stoletja je Peter Leopold I. Lotarinški dal zgraditi kanal, ki je ne samo popolnoma bonificiral dolino, pač pa je tudi delno preprečil poplave reke Arno. Kanal namreč poteka v glavnem po stari strugi Clanisa, a voda teče v obratni smeri in se izliva v Arno na mestu, kjer narasle vode ne morejo več prestopiti bregov.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V srednjem veku so bili škofje normalno lastniki velikih posestev in celo mest, kar jim je dajalo popolno oblast nad prebivalci. Dejansko stanje je privedlo do tega, da so se začeli škofje smatrati za fevdalce in so si zato prilaščali plemiške nazive, navadno grofovskega. Prvi, ki se je leta 1053 proglasil za grofa, je bil škof Arnaldo iz mesta Arezzo, kateremu je podelil privilegij Henrik III. Salijec. Zaradi tega je bil škof grof naravnost cesarjev vazal, torej odgovoren samo cesarju in ne Toskanskemu markizu, ki je predstavljal "vmesno stopnjo" v lokalnem fevdalnem sistemu. Skoraj absolutna oblast aretinskih škofov grofov je trajala približno sto let. Zadnji, ki se je imenoval grofa, je bil škof Girolamo (1142 - 1175), ki se je že moral braniti pred močjo aretinske komune. Toda prevzem grofovskega naslova je bila že zelo razširjena navada na vsem polotoku, kar je med drugim privedlo do bojev za investituro.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]