Enna (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia Regionale di Enna
Italijanska pokrajina Enna
Glavno mesto Enna
Občine Seznam 20 občin
Površina 2.562 km²
Prebivalstvo 173.682 (2007)
Gostota 68
Enna posizione.png

Pokrajina Enna (v italijanskem izvirniku Provincia di Enna [provìnča di èna]), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija. Meji na severu s pokrajino Messina, na vzhodu s pokrajino Catania, na jugu s pokrajinama Catania in Caltanissetta ter na zahodu s pokrajinama Caltanissetta in Palermo.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Enna, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):

Občina Prebivalcev
Enna 28.091
Piazza Armerina 20.754
Nicosia 14.752
Leonforte 14.022
Barrafranca 13.079

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V pokrajini je osem večjih jezer, a samo eno od teh je naravno, in sicer Pergusa, ki je tudi zaščiteno. Znano je predvsem po istoimenskem avtomobilskem dirkališču, ki ga obkroža. Vsa ostala jezera so nastala z zajezitvijo rek in hudournikov za preskrbo pitne vode in namakanje polj.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Zanimiv je razvoj imena glavnega mesta pokrajine, ki zgovorno odraža vso njeno zgodovino. Prvotni prebivalci so bili Sikani, ki so v trinajstem stoletju pr. n. št. bežali pred vulkanskimi izbruhi Etne v notranjost otoka. Zgradili so mesto na visoki pečini (931 m nadmorske višine) v samem središču Sicilije, ga utrdili in vojaško opremili. Imenovali so ga En-naan, kar je pomenilo Lepi kraj. Pleme Sikulov je dolgo oblegalo trdnjavo, a po mnogih neuspehih je bil sklenjen mir in s časom sta se plemeni združili. Tudi Grki, ki so prišli pet stoletij pozneje in so se znašli v bogati in napredni deželi, so se postopoma asimilirali, toda ostal je globok doprinos njihove kulture. Mesto je dobilo ime Henna. Okoli leta 300 je prišlo pod Sirakužane in leta 212 pr n. št. so ga po krvavi bitki in z zvijačo zavzeli Rimljani. Imenu Henna je bil dodeljen naziv urbs inespugnabilis, to je nepremagljivo mesto. Tudi Bizantinci, ki so leta 535 nasledili Rimljane, so namestili v mesto močno vojaško garnizijo. Ko so prišli Arabci, je niso izvojevali, a mesto se je vdalo, ko je ostalo zadnja nepremagana točka Sicilije. Arabci so mu dali ime Qasr-yannih, kar pomeni Trdnjava Henna. Leta 1087 ga je emir Ibn Hamud izročil Normanom, ki so ime "predelali" v Castrogiovanni [kastrodžovàni] in mu s tem dali pomen Janezov tabor. Ime je ostalo do leta 1927, ko je postalo glavno mesto nove pokrajine in je prevzelo starodavno ime Enna.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Istituto Nazionale di Statistica
  • Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
  • Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
  • Huri Jean, Storia della Sicilia, Brancato Editore 2005