Reggio Calabria (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Reggio Calabria
Italijanska pokrajina Reggio Calabria
Glavno mesto Reggio Calabria
Občine Seznam 97 občin
Površina 3.183 km²
Prebivalstvo 566.926 (2008)
Gostota 178
Reggio Calabria posizione.png

Pokrajina Reggio Calabria (v italijanskem izvirniku Provincia di Reggio Calabria [provìnča di rèdžo kalàbria]), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija. Meji na severu s pokrajinama Vibo Valentia in Catanzaro, na vzhodu z Jonskim morjem, na jugu in na zahodu s Tirenskim morjem, kjer jo 3,2 km širok Mesinski preliv loči od Sicilije.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Reggio di Calabria, ostale večje občine so (podatki 31.03.2008):

Občina Prebivalcev
Reggio di Calabria 185.585
Palmi 19.438
Gioia Tauro 18.135
Siderno 16.734
Tauria Nova 15.728
Rosarno 15.649
Villa San Giovanni 13.428
Locri 12.899

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Če primerjamo Apeninski polotok s škornjem, zavzema pokrajina njegov skrajni konec ali "stopalo". Ker jo samo ozek pas morja loči od Sicilije, je razumljivo, da gre za isto potresno področje. Dejansko so vsi potresi, ki so prizadeli to ozemlje (1783, 1908, 2006) imeli epicenter v najožjem delu Mesinskega preliva, torej med mestoma Messina (na otoku) in Reggio Calabria (na celini). O potresu iz leta 1783 ni veliko podatkov. Pripisuje se mu jakost 11. stopnje Mercallijeve lestvice, umrlo je med 30 in 50 tisoč ljudi. Potres iz leta 1908 je bil zabeležen med 11. in 12. stopnjo Mercallijeve lestvice (7,1 Richterjeve lestvice) in je med drugim povzročil močan podvodni sunek, ki je hudo poškodoval kalabrijske in sicilske obale. Katastrofa je zahtevala med 120 in 130 tisoč žrtev. Potres iz leta 2006, čeprav jakosti 5,6 na Richterjevi lestvici, je bil manjšega pomena, saj je le sprožil manjši cunami, ki je v glavnem prizadel samo nekatere vasi na sicilski obali.

Zaščitenih področje v pokrajini je Narodni park Aspromonte (Parco nazionale dell'Aspromonte).

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ena od zanimivosti pokrajine je narečje njenih prebivalcev, ki je ena od skupin sicilskega jezika. Po mnenju nekaterih jezikoslovcev (1) se je ta govorica razvila v stoletjih latinsko-grške dvojezičnosti na tem ozemlju, saj se besedni zaklad, izrazito latinskega porekla, uporablja v stavčnih zvezah izključno grške slovnice. To pomeni, da je bil originalni pogovorni jezik v teh krajih grščina, ki je potem v teku stoletij postopoma sprejela latinsko besedišče.

Viri[uredi | uredi kodo]

(1) Gerhard Rohlfs: Griechischer Sprachgeist in Süditalien. Bayerische Akademie d. Wissenschaften, München, 1947